Revija Reporter
Slovenija

Kdaj bo država spremenila definicijo posilstva?

STA

16. jan. 2019 6:00

Deli na:

Fotografija je simbolična.

Profimedia

Medresorska skupina za spremljanje izvajanja konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami je obravnavala dogajanje glede pobude, naj se preveri ustreznost ureditve kaznivega dejanja posilstva v zakonodaji, so za STA navedli na ministrstvu za delo. Ministrstvo za pravosodje bo ta teden sklicalo sestanek na to temo, so zapisali.

Na sestanku medresorske delovne skupine za spremljanje izvajanja konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini, t. i. istanbulske konvencije so se včeraj seznanili s tem, da so nevladne organizacije na ministrico za pravosodje Andrejo Katič naslovile poziv k spremembi definicije kaznivega dejanja posilstva. Ta naj bo po pozivu nevladnih organizacij skladna z mednarodnimi standardi človekovih pravic in naj temelji na odsotnosti privolitve, so zapisali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Amnesty International Slovenije in nekatere druge nevladne organizacije s področja zaščite človekovih pravic so slovenske oblasti včeraj pozvale, da se spremembe definicije lotijo čim prej in ob upoštevanju stališč strokovne javnosti, vključno z nevladnimi organizacijami.

Slovenska kazenska zakonodaja dojema posilstvo kot kaznivo le, če so navzoči nasilje, grožnje ali prisila, so spomnili. Opozorili so, da ta definicija ni v skladu z mednarodnim pravom in standardi človekovih pravic ter prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. "Tukaj ne sme biti dvoma - spolnost brez privolitve je posilstvo," so poudarili.

Spomnili so, da je odbor Združenih narodov za nadzor nad izvajanjem konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk številne evropske države zadnjih pet let pozival k uskladitvi zakonodaje z mednarodnimi standardi. "Opredelitev posilstva, ki upošteva obstoj določenih okoliščin, namesto da se osredotoča le na dokazovanje pomanjkanja privolitve, preprečuje sekundarno viktimizacijo žrtev. Ta je v postopkih spolnega nasilja zaradi vseprisotnosti predsodkov v splošni javnosti zelo pogosta," so zapisali v pozivu.

Po njihovem opozorilu je prijavljen le majhen del spolnega nasilja. Žensk je namreč strah prositi za zaščito, ne vedo, na koga se lahko obrnejo, oziroma ne verjamejo, da jih bo pravni sistem zaščitil.

Pod poziv so se poleg Amnesty International Slovenije podpisali društvo Ključ, Društvo SOS telefon, Mirovni inštitut in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij.

Ministrica Andreja Katič je v nedeljo na TV Slovenija komentirala tudi vprašanje ustreznosti zakonodaje na področju pregona spolnega nasilja, ki je znova postalo aktualno ob nedavni sodbi višjega sodišča v Kopru v zvezi z obravnavo konkretnega primera spolnega nasilja. Poudarila je, da se je pokazalo, da bo treba k spremembi zakonodaje pristopiti v najkrajšem možnem času.