V tej fazi zakonodajnega postopka se vlagajo dopolnila. Danes dopoldne je bilo na spletni strani državnega zbora objavljeno obsežno mnenje njegove zakonodajno-pravne službe. Mnenje jasno pove, da predlagana novela mestoma ne sledi odločbi ustavnega sodišča, čeprav naj bi bil namen novele prav uresničitev te odločbe.
Služba denimo meni, da se predlagatelj predlagal bistveno globlje, širše, mestoma pa tudi nedosledne spremembe obstoječega sistema vzgoje in izobraževanja od tistih, ki jih terjajo ustavno sodniki, »za kar pa ni navedel samostojnih stvarno utemeljenih razlogov, prevladujočih v javnem interesu«. Predlagatelji tudi niso pojasnili, kaj bi bil javni interes, ki utemeljuje poslabšanje pravnega položaja zasebnih šol in njihovih učencev oziroma staršev. Ne podajajo razlogov, zakaj ukinjajo sofinanciranje tistega dela razširjenega programa, ki je enotno določen za vse osnovne šole.
MNENJE ZAKONODAJNO-PRAVNE SLUŽBE
V svojem mnenju je služba opozorila, da bi bila lahko predlagana novela v nasprotju še z več členi ustave. S tem je dejansko nadgradila mnenje, ki ga je že pred vložitvijo novele v zakonodajni postopek podala služba vlade za zakonodajo. Šolsko ministrstvo je mnenje svojih pravnih strokovnjakov povsem ignoriralo in v zakonodajni postopek vložilo ustavno sporno novelo.
Naj spomnimo, da je vladajoča SMC decembra 2017 vložila dopolnilo za 65-odstotno financiranje razširjenega programa. Ocenili so jo kot rešitev, ki ne posega v že pridobljene pravice, ki izhajajo iz obstoječega sistema financiranja zasebnih šol. Po zdajšnjem predlogu novele šolskega ministra Jerneja Pikala (SD) za razširjeni program država ne bi namenila prav nič denarja.
Potem ko je konec leta 2017 padal približevalni amandma SMC, je novela zakona padla. Odmeval je nastop takratnega predsednika državnega zbora Milan Brgleza (tudi podpredsednika SMC). Teh 65 odstotkov (zdaj velja 85 odstotkov) financiranja razširjenega programa je imel Brglez še za ustavno skladnega, dober kompromis, ki ne posega v pridobljenega pravice. Brglez je takšni rešitvi, kot jo zdaj želi uveljaviti minister Pikalo (100 odstotkov za javni program in 0 odstotkov za razširjenega), takrat nasprotoval v prepričanju, da ni skladna z ustavo.
