Erdogan s ponedeljkom postaja še močnejši: Turčija uvaja predsedniški sistem

Erdogan, ki je predsednik od leta 2014, je bil na predčasnih parlamentarnih in predsedniških volitvah 24. junija s 52,6 odstotka glasov izvoljen za nov petletni mandat, kažejo uradni izidi, ki jih je včeraj objavila volilna komisija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Erdogan bo prisegel v ponedeljek v parlamentu na slovesnosti, ki se bo začela ob 15. uri po srednjeevropskem času. Povabljenih je okoli 3000 ljudi, med njimi vodilni predstavniki poslovnega, kulturnega in športnega življenja v državi ter tuji predsedniki, poročajo turški mediji.

Nekaj ur zatem bo v predsedniški palači sledila slovesnost, s katero bodo obeležili uradni prehod v predsedniški sistem v skladu s spremembami ustave, ki so jih volivci potrdili na referendumu 16. aprila lani. Slovesnosti bo sledila večerja, nato pa naj bi Erdogan objavil sestavo svoje vlade.

V skladu s predsedniškim sistemom bo Erdogan namreč tudi predsednik vlade. Imenoval in odstavljal bo podpredsednike, ministre, sodnike in visoke državne uradnike. Pri tem parlament ne bo imel vloge. Poslanci ne bodo mogli biti člani vlade. Predsedniški kandidat pa ne bo mogel kandidirati na parlamentarnih volitvah.

Opozicija je kritična do novega sistema, ki ga pripisuje avtoritarnim težnjam Erdogana, ki kot premier in predsednik države kroji usodo države že 15 let. Opozarja tudi na oslabitev parlamenta, saj bo predsednik države lahko izdajal dekrete na področju izvršnih oblasti.

V uradnem listu je bil včeraj objavljen vladni odlok, s katerim so s ponedeljkom, 9. julija, uradno prenesli vrsto pooblastil in dolžnosti vlade na predsednika države. V vrsti zakonov so umaknili sklicevanje na vlado ali premierja in jih nadomestili s predsednikom države. Po navedbah časnika Hurriyet naj bi se spremembe nanašale na okoli 800 zakonov, ki zadevajo številna področja, od gozdarstva, pomoči ob naravnih nesrečah do diplomatskih odnosov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Novoizvoljeni poslanci bodo zaprisegli že to soboto. V novem parlamentu je v skladu s spremembami ustave 600 poslancev namesto dosedanjih 550. Erdoganova vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) po uradnih izidih na volitvah ni dobila absolutne večine, saj je osvojila 295 sedežev. Bo pa imela udobno večino s skrajno desno Stranko nacionalističnega gibanja (MHP), s katero je v koaliciji nastopila na volitvah. MHP je dobila 49 sedežev.

Največja opozicijska Republikanska ljudska stranka (CHP) bo imela 146 poslancev, stranka Iyi (Dobra) pa 43. Prokurdska stranka HDP je osvojila 67 sedežev. Volilna udeležba je bila po navedbah volilne komisije 86,2 odstotka.

Erdogan bo po prisegi v torek obiskal severni, mednarodno nepriznani turški del Cipra in Azerbajdžan, nato pa se bo v Bruslju udeležil vrha zveze Nato.