Državno odvetništvo o problemih v njihovem zakonu

Do novembra 2017 je državno odvetništvo delovalo kot Državno pravobranilstvo RS. Njegov status je v Državno odvetništvo spremenil zakon o državnem odvetništvu, sprejet aprila 2017. Ta je poleg spremembe imena prinesel tudi nekatere statusne in organizacijske spremembe.

Kot so navedli na državnem odvetništvu, se je do zdaj kot bolj problematična izkazala dvotirnost sistema delovnih mest oziroma prehod v javno-uslužbenski sistem. Pred novembrom 2017 so bili namreč takratni pravobranilci državni funkcionarji, ki so imeli osemletni mandat, po novem zakonu pa so javni uslužbenci, zaposleni za nedoločen čas. Zaradi prehoda se je pojavilo kar nekaj težav pri plačah, predvsem zaradi različnih osnov in drugačnih dodatkov, so opozorili v poročilu.

Nejasnosti se pojavljajo tudi pri tem, ali je odvetništvo dolžno pripravljati mnenja za državne organe pri zadevah, povezanih z varstvom premoženjskih in drugih pravic države, v katerih vrednost predmeta presega 100.000 evrov, kar sicer določa zakon. Na odvetništvu so prepričani, da so mnenje dolžni pripraviti le, ko gre za posamezna pravna vprašanja in ne za vsako pogodbo posebej. "Pregled pogodb namreč opravlja pravna služba posameznega ministrstva, to je njihova izvorna pristojnost in temu so namenjene," so zapisali. Menijo, da bi sicer prišlo do njihove preobremenjenosti.

Opozarjajo tudi na nesmiselnost določbe zakona, po katerem je državno odvetništvo za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v postopkih zaradi insolventnosti prevzelo uveljavljanje terjatev za neplačane prispevke. Kot pravijo, so se zaradi tega soočili z enormnim povečanjem števila novih zadev ob nespremenjeni kadrovski zasedbi in brez dodatne opreme.

Zaradi vsega navedenega so opozorili, da brez določenih sprememb zakona najverjetneje ne bo šlo. Prav tako bodo "zaradi številnih novih pristojnosti in subjektov, ki jih zastopa državno odvetništvo in jim pravno svetuje, v prihodnje nujno potrebne organizacijske, strukturne, kadrovske in prostorske spremembe", so navedli.

Napovedali so, da nameravajo pomladiti kadrovsko strukturo. Tako so v skupnem kadrovskem načrtu za leto 2018 načrtovali 35 novih zaposlitev, v letošnjem letu 32. A vseh načrtovanih zaposlitev zaradi pomakanja denarja niso izvedli.

Med organizacijskimi težavami so izpostavili, da se že vse od leta 2014, ko so v celoti prešli na nov informacijski sistem, srečujejo s pogostim nedelovanjem sistema, "kar predstavlja veliko varnostno tveganje in vpliva na nemoteno poslovanje". Opozorili so tudi na zastarel in odslužen vozni park.

Lani je sicer njihov proračun znašal nekaj več kot osem milijonov evrov, pri čemer so jih porabili nekaj manj. Tri četrtine sredstev so porabili za plače, prispevke in druge prejemke zaposlenih, 11 odstotkov za materialne stroške, pol odstotka pa za naložbe.

Lani so v obravnavo prejeli skupno 44.750 zadev, zaključili pa 42.429. Ob koncu leta jim je odprtih ostalo še 46.151 zadev.

Med drugim v poročilu ugotavljajo, da je pripad novih zadev po zakonu o denacionalizaciji zanemarljiv, saj so lani prejeli le sedem novih zadev, ob koncu leta pa so imeli s tega področja odprtih še 93 zadev.

Iz naslova nerazglašenih oporok so lani prejeli 17 zahtevkov. Pri tem ugotavljajo, da se jih večina zaključi po predhodnem postopku, ko torej do tožbe ne pride. "To kaže na relativno majhno število tožb zoper Slovenijo iz tega naslova," je zapisano v poročilu, s katerim se je sicer v četrtek že seznanila vlada.