Po besedah poslanca SDS Grimsa so lani zabeležili 150, letos pa 450 primerov kaznivih dejanj, povezanih z ilegalnim transportom migrantov, številka pa da je sorazmerna s povečanjem priliva ilegalnih migrantov. Poleg tega je, kot je dejal, zaskrbljujoče, da so med zabeleženimi primeri večinoma ljudje iz severne Afrike, kjer ni vojn in spopadov. Torej ne gre za begunce, ampak za "tok, ki ga poganjajo interesi in denar", je prepričan.
Po njegovih besedah v Evropo namreč prihajajo mladi moški, ki jih vodijo materialni interesi. Te tokove v Evropo pa financirajo arabski kapital in mednarodni finančni špekulanti ter politični interesi, je navedel. Zato, kot je poudaril Grims, v komisiji zahtevajo izvrševanje zakonov.
Dejal je, da je v zadnjem obdobju zastalo premeščanje beguncev iz Grčije v okviru dogovorjenih kvot znotraj EU. Razlog pa vidi v tem, da med njimi ni takih, ki bi potencialno izpolnjevali pogoje za podelitev statusa azilanta in bi jih lahko premestili v druge države.
Javno objavljena statistika policije sicer kaže, da so v obdobju od 1. januarja do 30. novembra letos policisti na območju Slovenije obravnavali 1857 ilegalnih prehodov državne meje. Število se je glede na enako obdobje preteklega leta povečalo za 86,2 odstotkov.
V letošnjem letu so bili najpogosteje obravnavani državljani Afganistana, Kosova, Alžirije, Turčije in Pakistana. Državljani Alžirije so se v zadnjem obdobju pojavili med prvimi petimi po številu. Opazno je predvsem povečanje števila državljanov Kosova, Alžirije in Turčije, navaja policija na svoji spletni strani.
Na seji komisije DZ so se po Grimsovih besedah dotaknili tudi primera poskusa uboja v Ljubljani, o katerem so poročali mediji in v katerega naj bi bil vpleten eritrejski državljan. Po Grimsovih besedah si država prizadeva moškega, ki je v Sloveniji že več let, vrniti v izvorno državo, vendar tam postavljajo nemogoče pogoje. Prisilna izročitev pa glede na veljavno slovensko zakonodajo v tem primeru ni možna. Zato se mora Slovenija trenutnemu stanju prilagoditi in ustrezno zaostriti svojo zakonodajo, je menil Grims.
Predstavniki ministrstva za notranje zadeve in Slovenske obveščevalno-varnostne službe so po Grimsovih navedbah na seji pojasnili, da sprememb zakonodaje ne načrtujejo, le svoje ravnanje skušajo prilagoditi spremenjenim razmeram.
Na seji so se po Grimsovih besedah seznanili tudi z informacijami o dvigu cene ilegalnega orožja v zadnjem času, kar nakazuje, da se je povečalo povpraševanje po njem. Posledica tega je večje število zaplenjenega orožja na meji, predvsem ročnih bomb in avtomatskega orožja. Po do sedaj znanih podatkih pa naj bi bilo to orožje namenjeno na Švedsko, je še dejal poslanec.