Politično ozadje iskanja soglasja o spremembah volilne zakonodaje

Predstavniki strank so namreč v tretjem krogu pogajanj pri predsedniku republike Borutu Pahorju dosegli načelen dogovor glede sprememb volilne zakonodaje. Po navedbah Pahorjevega urada je bilo doseženo večinsko soglasje o ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi relativnega neobveznega prednostnega glasu. Tudi po besedah ministra za javno upravo Rudija Medveda je takšen predlog najbližje možnosti, ki bi dobila zadostno poslansko podporo.

Na zadnjem srečanju so se tako dogovorili, da ministrstvo za javno upravo pripravi čistopis predloga novele zakona o volitvah v DZ, nato pa bodo dokončno odločitev o njeni vsebini in nadaljnjih korakih sprejeli predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin na petkovem delovnem kosilu.

Večina strank za ukinitev okrajev, a podpora v DZ ni tako samoumevna

Tedaj bo tudi bolj jasno, ali bodo parlamentarne stranke uspele doseči zadostno soglasje, saj je za potrditev sprememb zakona o volitvah v DZ potrebnih najmanj 60 poslanskih glasov. Zaenkrat kaže, da je večina strank sicer predlogu naklonjena, a je neuradno slišati, da podpora spremembam volilne zakonodaje v DZ ni tako samoumevna. Pomisleke naj bi imele nekatere stranke in predvsem dolgoletni poslanci, ki jim je sedanji sistem omogočal izvoljivost, medtem ko bi bila nova ureditev precej bolj nepredvidljiva.

Med parlamentarnimi strankami so sicer podporo ukinitvi okrajev in uvedbi relativnega prednostnega glasu doslej nakazali v LMŠ, SAB, SMC, SNS in Levici. V NSi se sicer bolj zavzemajo za uvedbo absolutnega prednostnega glasu, a bi se bili, glede na nakazano večino, pripravljeni pridružiti tudi uvedbi relativnega prednostnega glasu.

Predlog pa, kot kaže, ne more računati na podporo SDS. Kot je pred časom na Facebooku zapisal prvak stranke Janez Janša, bi bili učinki ukinitve okrajev pretežno negativni. V SDS se zavzemajo za uvedbo večinskega volilnega sistema, sodeč po Janševem zapisu pa bi se bili pripravljeni pogovarjati tudi o kombiniranem volilnem sistemu. Takšnega predloga sicer pogajalci niso imeli na mizi.

V SD in DeSUS bi najprej poskusili s spremembo območij okrajev

Bodo pa imeli na mizi poleg predloga za ukinitev okrajev tudi predlog za spremembo njihovih območij, ki ga prav tako pripravljajo na ministrstvu za javno upravo. K spremembam okrajev se najbolj nagibajo v SD in DeSUS, medtem ko je iz drugih strank slišati opozorila, da gre za še zahtevnejše spremembe, poleg tega pa bi morali zaradi demografskih gibanj območja okrajev spreminjati vsakih nekaj let.

A so v SD mnenja, da se iskanju tovrstne rešitve ne gre vnaprej odpovedati, sami pa bi prednostno poskusili poiskati politično soglasje za ustavno skladno preoblikovanje volilnih okrajev. Čeprav je ustavno sodišče neustavnost ugotovilo izključno pri območjih okrajev, pa so v SD, kot so poudarili, tvorno sodelovali tudi pri pripravi morebitnih sprememb za njihovo ukinitev.

Tudi v DeSUS trenutno vztrajajo na stališču, da se odločbi ustavnega sodišča zadosti s preoblikovanjem okrajev, kar je za njih "prva rešitev". Če pa bi se izkazalo, da za sprejem takšne rešitve v DZ ni možnosti - predlog sicer potrebuje najmanj 46 poslanskih glasov -, bi se bili pripravljeni pogovarjati tudi o drugih možnostih.

Za uvedbo absolutnega prednostnega glasu med strankami ni bilo posluha

Da je veljavni zakon o določitvi volilnih enot neustaven, je ustavno sodišče sklenilo decembra lani. Po mnenju ustavnih sodnikov namreč določeni volilni okraji po 26 letih ne ustrezajo več merilom, saj je razlika med najmanjšimi in največjimi okraji po številu volilnih upravičencev velika, poleg tega pri vseh okrajih ni upoštevano merilo o geografski zaokroženosti. Zakonodajalcu je ustavno sodišče naložilo, da mora v dveh letih, torej do decembra 2020, odpraviti neskladje.

Pobudo za usklajevanje o možnih rešitvah za odpravo neustavnosti je prevzel Pahor. Po posvetu s pravnimi strokovnjaki so ugotovili, da ima zakonodajalec dve možnosti: ena je preoblikovanje volilnih okrajev, druga pa njihova ukinitev in uvedba prednostnega glasu. Na ministrstvu za javno upravo so nato pripravili tri možne različice; poleg predloga sprememb območij okrajev še predloga za njihovo ukinitev z uvedbo obveznega relativnega ali absolutnega prednostnega glasu.

A se je na srečanju predstavnikov parlamentarnih strank pri Pahorju sredi maja izkazalo, da uvedba absolutnega prednostnega glasu ne uživa potrebne podpore. So se pa pogajalci strinjali, da ministrstvo pripravi delovni osnutek zakona o volitvah poslancev v DZ, ki predvideva ukinitev volilnih okrajev in uvedbo neobveznega relativnega prednostnega glasu.

Pomisleki pri načelu domicila in višini praga za upoštevanje prednostnega glasu

Po predlogu bi volivci glasovali o celotni listi kandidatov na ravni volilne enote, na kateri bi moralo biti toliko kandidatov, kot se jih voli. Uvedli bi tudi relativni neobvezni prednostni glas, kar pomeni, da bi volivci glasovali za listo kandidatov, lahko pa bi na tej listi dodelili tudi prednostni glas enemu od kandidatov.

Pri tem bi višina praga za kandidata, izvoljenega s prednostnimi glasovi, sledila formuli, kot je v sistemu za volitve v Evropski parlament. Osnutek uvaja tudi načelo domicila, kar pomeni, da bi kandidat za poslanca moral imeti prebivališče v volilni enoti, v kateri kandidira.

Pogajalci so imeli sicer zadržke do nekaterih predlaganih rešitev, predvsem uveljavitve domicilnega principa, višine praga upoštevanja prednostnega glasu in obveznosti predlaganja polnih kandidatnih list.