Hrvaški sabor je danes izglasoval spremembe zakona o kršenju javnega reda in miru, s katerimi se močno zvišujejo globe za nekatere prekrške, med njimi za vzklikanje ustaškega pozdrava, širjenje lažnih novic in za starše mladoletnih otrok, ki bodo storili prekršek. Za spremembe zakona je glasovalo 77 poslancev, proti jih je bilo 50.

Slovenija se bo pridružila tožbi Evropske komisije proti Madžarski zaradi kršenja pravic pripadnikov skupnosti LGBTIQ+, je na včerajšnji seji odločila vlada. Po navedbah ministrstva za delo se Slovenija tožbi pred Sodiščem EU, ki jo podpirajo tudi številne druge članice EU, pridružuje z namenom izražanja podpore temeljnim vrednotam unije.

Evropska poslanka Irena Joveva je v pismu izvršnemu direktorju podjetja Apple Timu Cooku pozvala k spremembi pristopa do enotnega digitalnega evropskega trga in k uporabi slovenskega jezika na njihovih napravah in operacijskih sistemih. Podjetje bi spoštovanje do slovenščine lahko razširilo na vse storitve, vsebine in naprave, meni poslanka.

Predsednik vlade Robert Golob za ponedeljek sklicuje vrh parlamentarnih strank, na katerem bodo opravili širok posvet glede potencialnih ustavnih sprememb in sprememb volilne zakonodaje. Vabljeni so predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin, so potrdili v kabinetu predsednika vlade.

Koalicija za otroke gre je v Ljubljani organizirala "shod za zaščito otrok in družin", s katerim nasprotujejo odločitvi ustavnega sodišča, ki istospolnim partnerjem omogoča sklenitev zakonske zveze in posvojitev otrok. Po nekaterih neuradnih ocenah se je zbralo okrog tisoč ljudi, med njimi je bilo veliko otrok, ki so jih s sabo pripeljali starši.

Poslanci bodo v kratkem spet odločali o zakonu o elektronskih komunikacijah, ki bo med drugim urejal tudi izbiro ponudnika omrežja 5G. Njegovo sprejetje so onemogočali lobisti kitajskega podjetja Huawei, ki se ga EU in druge zahodne države izogibajo.

Državni svet bo paket treh zakonov za ustanovitev pokrajin vložil v parlamentarno proceduro. Na današnji seji, ki je potekala v Litiji, je zakonodajno iniciativo podprlo 28 svetnikov, nihče ni bil proti. Gre za zgodovinski trenutek, je ocenil predsednik republike Borut Pahor, ki se je kot častni gost udeležil seje.

V Evropski uniji so danes začela veljati nova vseevropska pravila o zaščiti žvižgačev. Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je ob tem države članice pozval, naj pravila brez odlašanja prenesejo v državno zakonodajo.

V več mestih na Poljskem se je včeraj zbralo na tisoče ljudi, ki so zahtevali spremembo obstoječe zakonodaje in vrnitev pravice do splava. Zbrali so se po nedavni smrti 30-letne nosečnice Izabele, ki naj bi bila prva žrtev zakona, ki to pravico bistveno omejuje.

Predsednik DZ Igor Zorčič se je danes z delegacijo odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe) pogovarjal predvsem o vladanju z odloki in spoštovanju zakonov na področju medijev, še posebej glede STA. Kot je ocenil, se vlada vede nedostojno, škodljivo in v nasprotju s strategijo o zunanji politiki.

Ukrajinski parlament je danes sprejel zakon za omejitev vpliva oligarhov. Namen zakona je preprečiti tveganja za nacionalno varnost, povezana s pretiranim vplivom tajkunov, ki jim med drugim prepoveduje financiranje političnih strank ter sodelovanje v postopkih privatizacije, poročajo tuje tiskovne agencije.

Poslanci so pred kratkim potrdili novelo kazenskega zakonika, ki redefinira kaznivo dejanje posilstva. Toda s tem so odprli široko polje možnih zlorab, torej lažnih prijav posilstev. Žrtve tega pa bodo moški.

DZ bo spremembe treh davčnih zakonov, katerih cilj je ob zvišanju nekaterih olajšav ter znižanju davčnih stopenj predvsem razbremenitev dela, po pričakovanjih finančnega ministra Andreja Širclja potrdil še pred poletjem. Izpad proračunskih prihodkov se bo pokril z večjo gospodarsko rastjo. "Javne finance so popolnoma stabilne," je zatrdil.

Kitajski voditelji so dokončno potrdili obsežne spremembe hongkonškega volilnega sistema. Z njimi se bo med drugim bistveno zmanjšal vpliv neposredno izvoljenih predstavnikov tako v zakonodajnem svetu kot v volilnem odboru Hongkonga, obenem pa bo kandidate za poslance odslej moral potrditi Pekingu naklonjen volilni odbor.

Pred poslanci je nov poskus uskladitve volilne zakonodaje z odločbo ustavnega sodišča, saj bodo imeli na mizi predlog novele zakona o določitvi volilnih enot za državnozborske volitve. Potem ko je propadel poskus ukinitve volilnih okrajev, ki bi za potrditev potrebovala dvotretjinsko večino, bi za potrditev tokratne novele zadostovala navadna.

Z današnjim dnem se izteka rok, ki ga je ustavno sodišče dalo državnemu zboru, da volilno zakonodajo uskladi z ustavo. Ustavno sodišče je namreč 21. decembra 2018 ugotovilo, da je del zakonodaje o volitvah v DZ zaradi prevelikih razlik med volilnimi okraji v neskladju z ustavo. DZ pa je naložilo, da odločbo uveljavi v dveh letih.

Koalicijski partnerji so na srečanju na Brdu pri Kranju prečesali posamezne točke načrta uresničevanja koalicijskega sporazuma in se pogovorili o nadaljnjih korakih. Večjih razhajanj med partnerji očitno ni, menijo pa, da je treba nekatere projekte pospešiti. Zdravstveni minister Tomaž Gantar jih je seznanil z epidemiološkimi razmerami. Iz koalicije včeraj sicer ni bilo uradne izjave o odločitvi premierja Janše, da na seji vlade ne bodo odločali o razrešitvi državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Tine Bregant, ki se je želi znebiti minister Gantar.

Britanski poslanci so včeraj na zadnjem glasovanju potrdili predlog zakona o notranjem trgu, ki bi britanskim oblastem omogočil kršenje sporazuma o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije. Predlog bo zdaj obravnaval še zgornji dom britanskega parlamenta.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je danes opozoril na številne zlorabe azilnih postopkov in postopkov zaposlovanja tujcev v Sloveniji. Napovedal je zaostritev teh postopkov, saj je treba tistim, ki izkoriščajo zakonodajo, dati signal, da tega "ne bomo več dopuščali", je na slovesnosti ob dnevu fakultete za varnostne vede povedal minister.

Na predloge novel treh medijskih zakonov - zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA) in krovnega medijskega zakona je prispelo skupaj 193 pripomb, so pojasnili na ministrstvu za kulturo. Pripombe se dotikajo praktično vseh področij urejanja v novelah.