DZ se bo danes sestal na izredni seji, da bi se seznanil s predlogom poslanske skupine SDS za vrnitev stopenj davka na dodano vrednost (DDV) na raven izpred krize. Izredno sejo so zahtevali poslanci koalicije, da bi se lahko DZ na redni novembrski seji ukvarjal že z vladnim predlogom novele zakona o davku na dodano vrednost.

Odpadno embalažo in odpadne sveče bi lahko na podlagi interventnega zakona, ki je od petka v javni obravnavi, začeli odvažati v začetku februarja, je danes pojasnil minister za okolje in prostor Jure Leben. Do takrat pa želi država urediti začasno skladiščenje teh odpadkov na ustreznih površinah.

Poslanska skupina SDS je v DZ znova vložila predlog novele zakona o davku na dodano vrednost, s katerim želi stopnji davka na dodano vrednost (DDV) vrniti na predkrizno raven. Predlagajo vrnitev splošne stopnje DDV na 20 odstotkov in nižje stopnje DDV na 8,5 odstotka, ob tem pa še uvedbo druge nižje stopnje, v višini pet odstotkov.

Vlada bo danes predvidoma obravnavala predlog ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja za razrešitev generalnega direktorja policije Simona Veličkega. Na dnevnem redu je tudi predlog novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki predvideva umik masovnega avtomatičnega informativnega izračuna za letne pravice iz javnih sredstev.

Celjsko okrožno sodišče je odločilo, da mora Abanka razlaščenima kupcema podrejenih obveznic Banke Celje vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi, poroča Delo. Sodba še ni pravnomočna, saj se je Abanka nanjo pritožila.

V stranki NSi pričakujejo, da bo nova vladna koalicija podprla njihove predloge štirih zakonov, ki so jih vložili v DZ. "Te rešitve so bile v času pogajanj naše zahteve za vstop v koalicijo. Zdaj pa naj naši nesojeni partnerji pokažejo, ali so s podporo rešitvam takrat mislili resno," je na novinarski konferenci dejal poslanec Jernej Vrtovec.

Svet stranke NSi je včeraj odločil, da bodo vložili paket zakonov, ki bodo omogočali izboljšanje poslovnega okolja. Tako se odzivajo na določila v koalicijski pogodbi na področju davkov. "Z vložitvijo teh zakonov v proceduro bomo pomagali koaliciji, da se izvije iz primeža slabe koalicijske pogodbe," je za STA povedal predsednik NSi Matej Tonin.

Rdeči križ Slovenije (RKS) mora del sredstev za gradnjo Hotela Arija, ki jih je že plačal glavnemu izvajalcu Vegradu, zaradi izgubljenih tožb ponovno plačati še njegovim podizvajalcem. Glavni odbor RKS je zato obravnaval prejeto ponudbo banke za najem dodatnega kredita za poplačilo tožb v skupni višini tri milijone evrov, so sporočili iz RKS.

Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, po katerem se je ta uporabljal retroaktivno za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oz. po 1. januarju 1990. Odločilo je, da ta omogoča nedopustno povratno uporabo zakona za obdobje pred njegovo veljavnostjo.

DZ je z 59 glasovi za in 11 proti danes sprejel zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Zakon določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost, če pride do prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem. Večina poslancev je soglašala z zaščito naložbe, sprejemu zakona so nasprotovali v Levici in SNS.

V Turčiji so danes prenehale veljati izredne razmere, ki so jih uvedli po spodletelem državnem udaru leta 2016. Izredne razmere, ki jih je predsednik države Recep Tayyip Erdogan razglasil 20. julija 2016, so prenehale veljati ob 1. uri po lokalnem času, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

DZ bo danes na izredni seji odločal o predlogu zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Z njegovim sprejemom se mudi, saj je pomemben v luči načrtovane letošnje prodaje vsaj polovice NLB in pri tem dosežene cene.

Skupni odbor DZ bo danes odločal o predlogu zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Če mu bo prižgal zeleno luč, bo DZ o njem odločal v četrtek. Sprejem zakona poteka po nujnem postopku, saj je pomemben v luči načrtovane letošnje prodaje vsaj polovice NLB in pri tem dosežene cene.

Vlada je včeraj kot skupščina SDH upravi holdinga naložila, naj ponovno začne postopke za prodajo NLB. Ta naj se izvrši po metodi javne ponudbe delnic (IPO) s ciljem, da se do konca tega leta proda najmanj 50 odstotkov plus eno delnico, preostali del do 75 odstotkov minus ene delnice pa do konca prihodnjega leta, je razvidno iz objave na Ajpesu.

O usodi prodaje in zaščite NLB bo splošni odbor DZ najverjetneje govoril v sredo. Vlada v odhajanju je o tem razpravljala v četrtek in pred končno odločitvijo o tem za mnenje povprašala DZ v novem sklicu. Usoda je negotova, saj imajo parlamentarne stranke na tematiko precej različne poglede.

Kolegij predsednika DZ se bo na današnji seji dogovoril o sklicu izredne seje DZ, ki je predvidena za torek ob 12. uri. Na njej bodo novoizvoljeni poslanci ustanovili ključne parlamentarne odbore. Poleg tega bo kolegij odločil o predlogu za nujno obravnavo novele zakona o zdravniški službi, ki jo je vlada sprejela v četrtek na dopisni seji.

Britanska premierka Theresa May je včeraj uspešno prestala novo preizkušnjo v poslanski zbornici parlamenta glede zakona o brexitu. Poslanci so namreč zavrnili amandma lordske zbornice k zakonu, da bi parlament prevzel nadzor nad procesom brexita, če ne bi pravočasno prišlo do dogovora z Brusljem.

Britanska premierka Theresa May se je včeraj le za las izognila hudemu udarcu njeni strategiji do brexita. Poslanci so s 324 glasovi proti 298 zavrnili enega od predlaganih amandmajev k zakonu o brexitu, po katerem bi imel britanski parlament pravico veta glede končnega dogovora z Brusljem o ločitvi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Savdski Arabiji je spolno nadlegovanje odslej kaznivo dejanje. Vlada je namreč potrdila zakon, po katerem je za spolno nadlegovanje zagrožena kazen do pet let zapora in plačilo kazni v višini največ 300.000 rialov oziroma 80.000 ameriških dolarjev.

Švedski parlament je v sredo sprejel zakonodajo, ki s posilstvom izenačuje spolne odnose brez privolitve, tudi če pri tem ni bilo groženj ali nasilja. Za zakon je glasovalo 257 poslancev, 38 jih je bilo proti. Organizacije za človekove pravice, vključno z Amnesty International, so odločitev švedskih poslancev že pozdravile.