V oddaji Studio ob 17h na prvem programu Radia Slovenija so gostili opozicijo. Vodji poslanskih skupin SDS in NSi Danijel Krivec in Jožef Horvat ter prvak SNS Zmago Jelinčič so med drugim ugotavljali, da v letu dni vlade Marjana Šarca na področju zdravstva ni bilo premikov, pri proračunu pa jih skrbijo morebitni rezi pri investicijah.

Koalicija in Levica bosta s predstavniki pristojnih resorjev danes nadaljevali usklajevanja glede prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno. Pričakovati je pogovore na osnovi prvih izračunov javnofinančnih učinkov zakonskega predloga Levice, ki so jih pripravili pristojni resorji, tudi ministrstvi za finance in za zdravje.

Poslanska skupina SDS je danes zahtevala sklic nujne seje komisije DZ za nadzor javnih financ na temo insolvenčne zakonodaje. Namen je ugotoviti, ali gre pri institutu poenostavljene prisilne poravnave za "luknje v zakonu" in ali je v postopkih zaznati neustrezno delo preiskovalnih organov in sodne veje oblasti, so navedli.

Levica, ki z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pogojuje podporo proračunu, ima pravico izvajati svojo politiko tako, kot misli, da je prav, je včeraj dejal premier Marjan Šarec. A jo je za primer, če se bo odločila za prekinitev sodelovanja z vlado, spomnil na izjavo izpred leta dni: Ko se ena pot zapre, se odpre druga.

Levica je včeraj predstavila zakonski predlog za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Do predlaganih rešitev so kritični v delodajalskih vrstah, sindikalna stran argumente podpira, v zavarovalnicah svarijo pred nepremišljenimi posegi. V koaliciji pa so ostri predvsem do soliranja Levice in njihovega pogojevanja podpore vladi.

Romunski parlament je včeraj zavrnil predlog zakona, ki bi med drugim omogočil pomilostitev politikov, obsojenih korupcije. Med njimi bi bili tudi številni člani vladajočih socialdemokratov (PSD).

Društvo za dobrobit živali Anima je danes okoljskemu ministru Simonu Zajcu predalo okoli 13.500 podpisov ljudi, ki so proti odstrelu medvedov in volkov. Vladi predlagajo moratorij na interventni zakon in pozivajo k dialogu za iskanje dolgoročne nenasilne rešitve.

V okviru ponovnega poskusa ustanavljanja pokrajin, za katerega izhodiščne predloge pripravlja strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, je nastal predlog za bodočo pokrajinsko razdelitev. Da bi ustanovili 11 pokrajin, so napovedali že julija, zdaj pa je jasno tudi, kako bi izgledale in kje bi imele sedeže.

Na Hrvaškem so v tednu dni veljavnosti novega zakona o varnosti v cestnem prometu že izrekli nekaj najvišjih kazni. Kot poroča hrvaški Večernji list, je policija v Koprivnici severovzhodno od Zagreba minuli konec tedna ujela tri voznike, sicer povratnike, ki bodo plačali od 13.300 do 24.000 kun kazni (od 1700 do 3200 evrov).

V nedeljo zvečer so na pašniku v okolici Ige vasi v občini Loška dolina odstrelil volkuljo. Odstrel še ne sodi v kvoto, ki jo predvideva interventni zakon o odvzemu medveda in volka iz narave. Lovci in gozdarji bodo spremljali, kako bo vplival na dinamiko škod na tem območju.

Kmetje so nezadovoljni z izvajanjem interventnega zakona o odstrelu medvedov in volkov. Ta se izvaja prepočasi, napadi in škode pa se še vedno pojavljajo. O tem je ta teden govorila delovna skupina za pripravo protesta, ki so ga kmetje napovedali pred sprejetjem zakona. Avgusta bodo stanje znova preverili in odločili o nadaljnjih korakih.

Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o nalogah in pooblastilih policije glede uporabe tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic pri opravljanju policijskih nalog, in sicer zaradi neskladja s pravico do varstva osebnih podatkov po 38. členu ustave. Presojo je na ustavnem sodišču zahteval varuh človekovih pravic.

Novela zakona o financiranju v vzgoji in izobraževanju ter novela zakona o posredovanju nepremičnin bosta po zahtevi državnega sveta, da DZ o njima ponovno odloča, danes pred matičnima odboroma DZ. Tako na odboru kot na seji DZ, ki bo v četrtek, bo za podporo zakonoma potrebna absolutna večina, zato bo prvi pokazatelj njune usode že danes.

DZ je potrdil predlagano novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje, ki spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol. Zanjo je glasovalo 42 poslancev, proti pa 36. Po noveli bo država obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala v celoti, razširjenega dela programa pa ne bo financirala.

Novi grški premier Kiriakos Micotakis je danes na prvi seji svoje vlade napovedal, da bodo do konca meseca pripravili zakonodajni predlog za znižanje davkov, ki so ga obljubili v predvolilni kampanji.

DZ bo danes odločal o spremembah financiranja zasebnih osnovnih šol. Po predlogu ministrstva za izobraževanje bi država po novem obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa pa ne bi več financirala. Podpora predlogu je zaradi opozoril o možni neustavnosti negotova.

Sprejetje novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero naj bi uresničili ustavno odločbo glede financiranja zasebnih šol, je negotovo. Tudi v koaliciji enotne podpore ni, saj SMC predloga ne bo podprla. Po njenem mnenju ne uresničuje ustavne odločbe, je povedal poslanec Igor Zorčič. Levica in SNS se še ne izrekata.

Premier Marjan Šarec je v odgovoru na poslansko vprašanje v DZ dejal, da za nobeno od predlaganih sprememb financiranja zasebnih osnovnih šol ni potrebne večine. Zato mu je žal, da na odboru DZ ni bilo sprejeto njihovo dopolnilo, s katerim bi osnovni člen predlagane novele pustili odprtega in tako omogočili pogovore o kompromisni rešitvi.

Pred sredino obravnavo novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se vrstijo pozivi k razpravi glede predloga, ki spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol in je naletel na ostro nasprotovanje dela javnosti ter tudi številne pripombe zakonodajno-pravne službe.

Francoski parlament je v torek potrdil v veliki meri simboličen zakon, ki prepoveduje šeškanje otrok oz. vse druge oblike "vzgojnega nasilja". Gre za način vzgoje, ki ga sicer številni Francozi še vedno podpirajo, z novim zakonom pa je Francija postala 56. država na svetu, ki povsem prepoveduje telesno kaznovanje otrok.