Ustavni sodnik Jaklič spet z ločenim mnenjem, "rokohitrsko razlogovanje večine" ga ni prepričalo

Pobudnika Rastko Plohl in stranka Sloga Janka Vebra sta izpodbijala 6. člen zakona, ki določa, da morajo izdajatelji tiskanih in elektronskih medijev v neposredni ali posredni večinski javni lasti zagotoviti vsem organizatorjem kampanj enake pogoje pri predstavitvi programov, lahko pa pri tem predvidijo posebne termine ali prostor za stranke, ki so v parlamentu ali občinskih svetih, in tiste, ki niso.

Prepričana sta, da ta določba ne zagotavlja enakopravne obravnave vseh organizatorjev, omejuje pasivno volilno pravico kandidata zunajparlamentarne stranke ter celo aktivno volilno pravico volivcev, ko gre za zagotavljanje svobodne izbire kandidatov te stranke.

Ustavno sodišče je pobudo zavrnilo, saj je že v preteklosti ugotovilo, da razlikovanje med parlamentarnimi in zunajparlamentarnimi političnimi strankami, ki temelji na možnosti medijev, da v volilni kampanji organizirajo njihove ločene predstavitve, ni protiustavno. Sklep je sodišče sprejelo s šestimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Jaklič, ki je dal odklonilno ločeno mnenje.

Kot je zapisal v njem, ga "takšno rokohitrsko razlogovanje večine ne prepriča", ker da ustavno sodišče omejitve pravice do enakopravnega sodelovanja v kampanji v preteklosti v resnici nikoli ni celostno vsebinsko obravnavalo. Če bi jo, bi po njegovi oceni verjetno ugotovilo, da obstajajo razlage te zakonske določbe, ki so za pravice manj obremenjujoče, kot je ustaljena razlaga, da se javni medij lahko odloči za ločeno obravnavo parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank.

"Cilj učinkovite in praktične izvedbe kampanje demokratičnega procesa je povsem mogoče izvesti tudi ob določbi ali razlagi določbe, ki bi terjala vsaj minimalno obvezno soočenje neparlamentarnih strank s parlamentarnimi. Že obvezna zapoved vsaj enega ali dveh soočenj parlamentarnih strank z neparlamentarnimi bi bila pomembna dodana vrednost vsaki demokraciji, obenem pa takšna še vedno dokaj mila, a obvezna korekcija določbe v ničemer realno ne more ogroziti omenjenega legitimnega zakonodajalčevega cilja," je zapisal v ločenem mnenju.

Pobudnika sta sicer predlagala tudi razveljavitev zadnjih volitev v DZ, a ustavno sodišče njune vloge ni obravnavalo kot pritožbe. Je pa že leta 2018 kot očitno neutemeljeno zavrnilo pritožbo Vebra, Plohla in še štirih pritožnikov iz vrst neparlamentarnih strank zoper ravnanje mandatno-volilne komisije DZ v postopku potrditve poslanskih mandatov. Lani pa je zavrglo tudi pobudo Sloge za presojo ugotovitev domnevnega neustavnega imenovanja ministrov Šarčeve vlade in zahtevo za razveljavitev njihovega imenovanja.