V LMŠ želijo povišati obvezni pavšalni zdravstveni prispevek z 29 evrov, kot zdaj določa novela, na 32 evrov mesečno. Z dopolnilom želijo tudi določiti, da bo državni proračun zagotavljal kritje finančnega primanjkljaja, ki lahko nastane v primeru nezadostnih prihodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) iz prispevkov in drugih virov. Gre za obveznosti, ki zapadejo do konca tekočega koledarskega leta.
To po ocenah ministra za zdravje Aleša Šabedra zagotavlja minimalno varovalko za stabilno in vzdržno financiranje sistema. Medtem pa so minister Andrej Bertoncelj in štirje njegovi državni sekretarji včeraj v pisni izjavi opozorili, da ministrstvo nasprotuje bianco menici in predlogu, ki je po višini in časovno neomejen. Kot navajajo, lahko podprejo samo jasno opredeljen javnofinančno vzdržen predlog "do največ 10 milijonov evrov na leto iz državnega proračuna".
Njihovi izračuni na podlagi podatkov ZZZS kažejo, da obvezni pavšalni prispevek v višini 32 evrov mesečno s predvideno letno valorizacijo v višini rasti povprečne bruto plače v preteklem letu v letih 2021 in 2022 sicer zadostuje za stroške v obstoječi košarici pravic, ki se z nadomeščanjem dopolnilnega zavarovanja ne zmanjšujejo.
Že v četrtek so predlagali, da se namesto predlaganega dopolnila LMŠ uporabi dikcijo, kot jo ZZZS predlaga v "podrejenem dopolnilu". Torej, da bo državni proračun zagotavljal kritje finančnega primanjkljaja, ki naj bi nastal zaradi prehoda v novo ureditev plačevanja prispevka, vendar največ do višine 10 milijonov evrov v letu 2021.
Premier Marjan Šarec je danes v izjavi pred zaslišanjem na komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb poudaril, da je pomembno to, da sta glede rešitev usklajena z ministrom za zdravje Šabedrom, "če pa kakšni državni sekretarji po kakšnih ministrstvih sporočajo druge odločitve ali mnenja, je njihov problem", je dejal. Kot je povedal, je minister za finance podal opozorila, kar pa po besedah Šarca še ne pomeni, da bodo zaradi tega prenehali z aktivnostmi za sprejem novele zakona.
V poslanski skupini LMŠ so za STA navedli, da je zakon z dopolnili, ki so jih vložili in sledijo ZZZS, izvajalcu zakona, javnofinančno vzdržen in v praksi izvedljiv. Proračunska varovalka pa pravzaprav "ne bi bila potrebna, razen v primeru izrednih razmer, ko je od države tudi pričakovati, da bo poskrbela za zdravje ljudi".
"To je tudi razlog, zaradi katerega smo v poslanski skupini LMŠ vložili proračunsko varovalko, za katero stojimo - kdo bo poskrbel za ljudi v kriznih časih, če ne država, ki temelji na solidarnosti," so navedli.
A za zdaj ni povsem znan uspeh dopolnila. V SMC so včeraj za STA navedli, da bo vodja poslanske skupine Igor Zorčič v ponedeljek ministroma za zdravje in za finance zastavil poslansko vprašanje, poleg tega pa so včeraj ministroma poslali prošnjo za srečanje. Na podlagi tega sestanka se bodo odločili o glasovanju.
Za SAB je pomembno, da je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja finančno vzdržna. Kot so navedli za STA, bodo podprli dopolnila, ki ne ogrožajo zdravstvenega sistema in javnih financ. "Če je to proračunska varovalka z zgornjo mejo v višini 10 milijonov evrov in za njo stoji minister za finance, smo jo v poslanski skupini SAB pripravljeni podpreti," so pojasnili.
DeSUS predloga novele že v dosedanjem postopku ni podprla, saj želijo počakati na Šabedrov predlog zakona, vključujoč dolgotrajno oskrbo.
V SD se včeraj glede finančne varovalke niso izrekali, so pa sami ponovno z dopolnilom predlagali uvedbo solidarnostne lestvice plačevanja prispevka.
V Levici, ki je sicer novelo zakona tudi vložila v parlamentarni postopek, napovedujejo, da bodo ostali konsistentni in podprli vsa dopolnila. Kot so navedli v sporočilu, je nujno, da zakon ne vsebuje pomanjkljivosti, na katere opozarja ZZZS: da državni proračun krije morebitni manko v zdravstveni blagajni, da noben od plačnikov ne bo na slabšem in da se košarica pravic ne bo skrčila.
Predloga ministrstva za finance v Levici ne podpirajo, zahteve ministra glede "varovalk" pa so "nerazumljive v luči tega, da imata pri določanju meje izdatkov ZZZS ključno vlogo vlada in ministrstvo za finance".
Stališče ministrstva za finance, "ki je proti temu, da bi za zdravstvo namenili več denarja", je po mnenju Levice nerazumljivo tudi v luči dejstva, da "Slovenija za zdravstvo primerjalno gledano nameni manj denarja kot povprečje držav OECD, pri dodatnih sredstvih za zdravstvo, ki jih namenjamo od krize naprej, pa smo pri repu držav OECD".
Predsednik SDS Janez Janša pa je včeraj na Twitterju ob fotografiji stališča ministrstva komentiral, da "politično truplo vlade brez vodstva razpada hitreje od napovedi in ob tem skuša narediti čim več škode, prednjači pa LMŠ", in ministrstvu čestital za pogum. Noveli zakona niso naklonjeni niti v NSi in SNS.
Poslanci bodo o noveli odločali v sredo.