Državni svet z vetom na novelo zakona o davku na tonažo

Prvopodpisani pod predlog veta Marko Zidanšek je dejal, da novela nima vgrajenih ustreznih varovalk in da bodo lahko po novi shemi državno pomoč prejemale družbe, ki niso lastnice niti ene ladje, ki jih je slovenski ladjar po letu 2008 "izgubil zaradi pomanjkljive kontrole nad izvajanjem zakona o davku na tonažo".

Poleg tega novela omogoča davčnemu neplačniku prenos dejavnosti na nove družbe, ne da bi predhodno poravnal zapadle davčne obveznosti iz naslova davka na tonažo. Zato so predlagali, da bi veljali podobni pogoji kot pri javnem naročanju, ko zavezanec z neporavnanimi davčnimi obveznostmi v sistemu javnega naročanja ne sme sodelovati.

"S sprejemom novele bo tako Slovenija dokončno 'izgubila' svojega ladjarja, kar bo imelo nepopravljive posledice za slovensko ladjarstvo in pomorstvo, za pomorsko šolo, pomorsko upravo, pristanišče, mornarico, pomorsko policijo in celotno primorsko regijo, k čemur se je Slovenija zavezala z resolucijo o pomorski usmeritvi," je menil Zidanšek.

Novela bi podaljšala posebno shemo obdavčitve ladjarjev še za 10 let, do konca leta 2028. Po veljavni ureditvi na področju davka od dohodkov pravnih oseb imajo ladjarji od leta 2007 možnost, da lahko izberejo način obdavčitve, kot je običajen za preostale družbe oz. pravne osebe, ali pa obračunajo in plačajo davek pavšalno glede na neto tonažo ladje in število dni poslovanja te ladje, to pa se potem pomnoži s splošno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb (trenutno 19 odstotkov).

Gre za obliko državne pomoči, ki jo je morala Slovenija priglasiti Evropski komisiji, ta pa jo je že lani odobrila za naslednjih deset let. Hkrati je komisija naši državi naložila uskladitev zakona z novimi smernicami EU o državnih pomočeh na tem področju.

Da je ravno cilj ureditve ohranitev in razvoj ladijskega prometa in ohranitev znanj v Sloveniji, pa je dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Natalija Kovač Jereb. "Če Slovenija ne bo podaljšala sheme, bo to verjetno pomenilo izgubo edinega ladjarja," je dejala. Ladjar - v shemo sta vključeni le Splošna plovba in njena hčerinska družba - bi po njenih besedah lahko poslovanje prenesel v davčno ugodnejše države.

To pa bi pomenilo osiromašenje tudi drugih panog, ki so odvisne od pomorskega znanja, je dodala. "Z odhodom ladjarja bi se bodočim pomorščakom otežilo pridobivanje nujnih izkušenj na ladji, posledično pa bi imelo negativen vpliv na izobraževanje in usposabljanje pomorščakov v Sloveniji," je dejala državna sekretarka. Izkušeni pomorščaki so namreč ključen kader za izvajanje nalog pomorske inšpekcije in izvajanje nadzora varnosti plovbe v slovenskem morju ter zagotavljanje varnega delovanja koprskega pristanišča, je navedla.

Ob nesprejetju zakona še letos bi se lahko obdavčitev za leto 2019, če bi zavezanca oddala napoved skladno s prej veljavnimi pravili, štela za nedovoljeno davčno pomoč, je opozorila.

Več svetnikov je v razpravi priznalo, da ne vedo natančno, za kaj pri zakonu gre oz. o čem odločajo. Več jih je opozorilo, da obe strani z nasprotnimi argumenti poudarjata, da bo Slovenija izgubila edinega ladjarja.

Nekateri drugi so opozarjali na morebitne nepravilnosti oz. zlorabe. "Jaz pa vem, o čem se bom odločal," je izpostavil Franc Kangler: "O tem, da bom preprečil eno veliko lumparijo." Dejal je, da "si nekdo želi razdeliti 20 milijonov evrov" (po izračunih vlade je bila namreč davčna obveznost ladjarja za 23,8 milijona evrov nižja, kot bi bila sicer po obračunu davka od dohodkov pravnih oseb), ter spomnil, da je Splošna plovba v nemški lasti, in vzporednice potegnil s propadlim letalskim prevoznikom Adria Airways.

Veto je opozorilo, naj tisti, ki področje regulirajo, v zadnjem trenutku, še enkrat premislijo. "Če je stvar tako nujna in rešuje pred vesoljnim potopom, se bosta tudi vlada in DZ sestala in bodo to uredili tako, kot bodo prepričani, da je prav ... Mogoče bomo pa (ob ponovnem odločanju v DZ) dobili več odgovorov na vprašanja," je menil Milan Ozimič.

Za sprejetje novele jo bo moral DZ v ponovnem odločanju podpreti z absolutno večino, 46 glasov. Ob sprejetju v DZ 18. decembra je za glasovalo 41 poslancev, 39 jih je bilo proti.