DZ je z 59 glasovi za in 11 proti danes sprejel zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Zakon določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost, če pride do prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem. Večina poslancev je soglašala z zaščito naložbe, sprejemu zakona so nasprotovali v Levici in SNS.

V Turčiji so danes prenehale veljati izredne razmere, ki so jih uvedli po spodletelem državnem udaru leta 2016. Izredne razmere, ki jih je predsednik države Recep Tayyip Erdogan razglasil 20. julija 2016, so prenehale veljati ob 1. uri po lokalnem času, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

DZ bo danes na izredni seji odločal o predlogu zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Z njegovim sprejemom se mudi, saj je pomemben v luči načrtovane letošnje prodaje vsaj polovice NLB in pri tem dosežene cene.

Skupni odbor DZ bo danes odločal o predlogu zakona za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Če mu bo prižgal zeleno luč, bo DZ o njem odločal v četrtek. Sprejem zakona poteka po nujnem postopku, saj je pomemben v luči načrtovane letošnje prodaje vsaj polovice NLB in pri tem dosežene cene.

Vlada je včeraj kot skupščina SDH upravi holdinga naložila, naj ponovno začne postopke za prodajo NLB. Ta naj se izvrši po metodi javne ponudbe delnic (IPO) s ciljem, da se do konca tega leta proda najmanj 50 odstotkov plus eno delnico, preostali del do 75 odstotkov minus ene delnice pa do konca prihodnjega leta, je razvidno iz objave na Ajpesu.

O usodi prodaje in zaščite NLB bo splošni odbor DZ najverjetneje govoril v sredo. Vlada v odhajanju je o tem razpravljala v četrtek in pred končno odločitvijo o tem za mnenje povprašala DZ v novem sklicu. Usoda je negotova, saj imajo parlamentarne stranke na tematiko precej različne poglede.

Kolegij predsednika DZ se bo na današnji seji dogovoril o sklicu izredne seje DZ, ki je predvidena za torek ob 12. uri. Na njej bodo novoizvoljeni poslanci ustanovili ključne parlamentarne odbore. Poleg tega bo kolegij odločil o predlogu za nujno obravnavo novele zakona o zdravniški službi, ki jo je vlada sprejela v četrtek na dopisni seji.

Britanska premierka Theresa May je včeraj uspešno prestala novo preizkušnjo v poslanski zbornici parlamenta glede zakona o brexitu. Poslanci so namreč zavrnili amandma lordske zbornice k zakonu, da bi parlament prevzel nadzor nad procesom brexita, če ne bi pravočasno prišlo do dogovora z Brusljem.

Britanska premierka Theresa May se je včeraj le za las izognila hudemu udarcu njeni strategiji do brexita. Poslanci so s 324 glasovi proti 298 zavrnili enega od predlaganih amandmajev k zakonu o brexitu, po katerem bi imel britanski parlament pravico veta glede končnega dogovora z Brusljem o ločitvi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Savdski Arabiji je spolno nadlegovanje odslej kaznivo dejanje. Vlada je namreč potrdila zakon, po katerem je za spolno nadlegovanje zagrožena kazen do pet let zapora in plačilo kazni v višini največ 300.000 rialov oziroma 80.000 ameriških dolarjev.

Švedski parlament je v sredo sprejel zakonodajo, ki s posilstvom izenačuje spolne odnose brez privolitve, tudi če pri tem ni bilo groženj ali nasilja. Za zakon je glasovalo 257 poslancev, 38 jih je bilo proti. Organizacije za človekove pravice, vključno z Amnesty International, so odločitev švedskih poslancev že pozdravile.

Poslanci bodo na izredni seji danes razpravljali o razmerah na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Pobudo za sklic seje so podali poslanci SDS in NSi, za razpravo bodo imeli na voljo dobrih šest ur.

Pred nedeljskim referendumom o zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške povezave Divača-Koper je ob polnoči začel veljati volilni molk. Do zaprtja volišč v nedeljo ob 19. uri je prepovedano vsakršno nagovarjanje volivcev, domnevne kršitve volilnega molka pa je mogoče prijaviti dežurni službi notranjega ministrstva.

Pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič je še zadnjič pred nastopom volilnega molka volivce pozval, naj v nedeljo zavrnejo zakon o drugem tiru. Če potreben kvorum ne bo dosežen, sicer ne bo razočaran, saj je referendum po njegovi oceni postal neželena institucija. "Enega sem že razveljavil, če bo treba, bom še drugega," je dodal.

Drugi tir med Divačo in Koprom Slovenija nujno potrebuje, se je strinjalo vseh 26 organizatorjev referendumske kampanje, ki so sodelovali v včerajšnjem soočenju na TV Slovenija. Njihova mnenja pa so se močno razlikovala pri vprašanju o tem, ali je treba drugi tir graditi z zakonom, o katerem bodo volivci ponovno odločali v nedeljo.

Kampanja pred ponovljenim glasovanjem o zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper ima 32 organizatorjev. STA objavlja stališča do referendumskega vprašanja 24 organizatorjev, ki so se odzvali pozivu k njihovi predstavitvi. Navedeni so v vrstnem redu, kot ga je določila Državna volilna komisija.

Organizatorji referendumske kampanje imajo še teden dni časa, da volivce prepričajo o prednostih oz. slabostih zakona o drugem tiru. Ponovljena kampanja zaenkrat ni postregla s presenečenji. Pobudnik referenduma Vili Kovačič in predsednik SMC Miro Cerar s stališči vztrajata na nasprotnih bregovih, oba pa pozivata k čim večji referendumski udeležbi.

Predsednik DZ Milan Brglez je razpisal rok za zbiranje podpisov podpore za predlog zakona o prepovedi objavljanja javnomnenjskih raziskav o podpori politikom in političnim strankam. Za prvi dan šestdesetdnevnega roka za zbiranje podpisov volivk in volivcev je določil 9. maj, zadnji dan pa je 7. julij.

Evropska centralna banka (ECB) je v mnenju glede predloga zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih, ki so ga pripravili v Združenju Frank, v parlamentarni postopek pa ga je vložila skupina poslancev, izrazila več pomislekov. Izpostavljajo med drugim njegovo retroaktivnost in učinek na bančni sektor.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so kritični do četrtkovega sprejema novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki zvišuje osnovni znesek minimalnega dohodka oz. denarne socialne pomoči. Dvig bo po njihovem prepričanju znižal število tistih, ki se bodo aktivno zavzemali za novo zaposlitev, državo pa bo to stalo dodatnih 50 milijonov evrov.