Ali gre le za mit, ki ga je že davno sesula realnost dramatičnih sprememb digitalne dobe?

Pro Plus, matična družba Pop TV, je svoj komercialni model zgradila na mitu, da je najbolj gledana televizija tudi najvplivnejši medij v državi, ki lahko celo vpliva na rezultat volitev.

Češ poročanje Pop TV in v manjši meri Kanala A z oddajo Svet naj bi politikom dvigalo ali nižalo politične ratinge, soočenja na Pop TV pa naj bi bili prelomni trenutki, ki odločajo o uspehu ali klavrnem volilnem rezultatu. Politiki so v glavnem nasedli temu mitu in posledično so želeli ostati dobro zapisani pri šefih Pro Plusa.

Mnogi med njimi so na oblasti poskrbeli, da so družbe v državni lasti komercialno televizijo zasule z denarjem. Tako levi kot desni so se zavedali, da morajo, če želijo imeti mir ali pa da jih vsaj ne dobijo prehudo po prstih, ohraniti tok denarja iz državne blagajne v zasebno podjetje.

Premierji gledajo Pop TV

Omenjeno pravilo je veljalo ne glede na lastnike. Tako je bilo v času, ko je bil lastnik Pro Plusa preko svojega podjetja CME ameriški poslovnež Ronald Lauder (ki je dolgoletni podpornik ameriških republikancev, zato mu je slovenska desnica svoj čas še posebej zamerila levo usmerjeno uredniško politiko 24UR), prav tako v času, ko je bila komercialna televizija v lasti ameriških korporacij Time Warner in AT&T, in tako je tudi danes, ko je Pro Plus v lasti Čehov iz skupine PPF.

Ko je zdaj že pokojni lastnik PPF in najbogatejši Čeh Peter Kellner leta 2020 končal prevzem CME in s tem tudi Pro Plusa, je le mesec dni po zaključku posla obiskal Slovenijo in se v tajnosti sestal s tedanjim premierjem Janezom Janšo.

Primož Lavre

Do sestanka je prišlo na željo slednjega, saj mu je bila uredniška politika informativnih oddaj Pro Plusa že dolgo trn v peti, med drugim je prodajo komercialne televizije pospremil s tvitom, da so »največjo opozicijsko stranko pravkar prodali«. Podrobnosti njunega pogovora še danes niso znane, a očitno poročanje Pop TV v naslednjih mesecih ni bilo po volji Janše.

Državni Telekom, v katerem je Janševa vlada na ključne položaje nastavila svoje ljudi, je namreč maja 2021, manj kot dva meseca po smrti Kellnerja, v svoji programski shemi Pop TV in Kanal A prestavil s 3. in 4. mesta na 11. in 12. mesto. Nazaj na prvotni mesti sta se programa vrnila šele februarja 2023, ko se je po volitvah 2022 na Telekomu zamenjalo vodstvo.

Janša ni bil edini premier, ki se je zelo zanimal za upravljanje Pro Plusa. Leta 2017 je United Group, ki je že imela v lasti telekomunikacijskega operaterja Telemach, pokazala interes za nakup Pro Plusa. Maja tistega leta se je tedanji premier Miro Cerar sestal z nekdanjim direktorjem CIE Davidom H.

Petraeusom, ki je po selitvi v privatni sektor postal eden vodilnih mož naložbenega sklada KKR, sicer večinskega lastnika United Group. Petraeus naj bi pri Cerarju lobiral za podporo vlade in državnih organov pri prodaji Pro Plusa. Očitno uspešno, kajti ministrstvo za kulturo je bizarno sklenilo, da Pro Plus s televizijama Pop TV in Kanal A ni povezano podjetje, čeprav sta obe televiziji v stoodstotni lasti Pro Plusa.

Ministrstvo, regulator medijske scene v Sloveniji, se je tako izvzelo iz odločanja o medijskem prevzemu pro Plusa s strani United Group in KKR.

Prevzem se je vlekel nekaj let vse v čase vlade Marjana Šarca, ko je dokončno propadel – neuradno zato, ker je prevzemnikom postalo jasno, da Agencija za varstvo konkurence (AVK) prodaje Pro Plusa družbi, ki si lasti že Telemach, ne bo odobrila. Priložnost za posel so kasneje izkoristili Čehi.

Denarnica za Čehe

Če bo po letošnjih volitvah vodenje države znova prevzel Janša, gre pričakovati podobne medijske manevre kot v času Janševe zadnje vlade. Premiki v Telekomovi programski shemi so šele začetek in nazadnje malenkost v primerjavi s tem, kaj vse lahko Janša v štirih letih vladanja naredi Pro Plusu: popolnoma lahko sesuje poslovni model financiranja televizije preko družb v državni lasti.

Denar pa Pro Plus krvavo potrebuje, saj je največja zasebna medijska hiša v Sloveniji, nekakšna denarnica za češke lastnike, ki slovenski družbi poberejo skoraj ves dobiček.

Primož Lavre

V primeru Janševe ofenzive se na Pro Plusu nikakor ne morejo zanašati na podporo svojih lastnikov v Pragi, ki jih bolj kot karkoli drugega zanima dobiček. PPF ima preko lastništva CME v lasti tudi največjo slovaško komercialno televizijo TV Markiza, ki jo je sedanji slovaški premier Robert Fico pred volitvami 2023 označil za sovražni medij. Ko je Fico prevzel oblast, se je kar hitro spremenila tudi uredniška politika TV Markiza.

S programa je izginila priljubljena politično-pogovorna oddaja Na telo, ki je bila trn v peti Ficu in zaveznikom, TV Markiza pa je v svojem programu namesto politiki dala poudarek zabavi, se pravi lahkotnejšim vsebinam.

Iz programa so začeli izginjati do Ficove vlade kritični prispevki, pa poročanje o preiskovalnih postopkih zoper oblastnike. Spomnimo, da so že v času zadnje Janševe vlade s Pop TV prihajala poročila o izjemnem zanimanju lastnikov za poročanje novinarjev 24UR – za Čehe so morali celo prevajati prispevke in jih pošiljati v Prago.

Dobiček nad vsem

Kot rečeno, lastnike bolj kot kaj drugega zanima dobiček njihove slovenske investicije. Pro Plus ima letno že blizu 80 milijonov evrov prihodkov. V letu 2024, za katero je na voljo zadnje objavljeno letno poročilo, je bilo vseh prihodkov 78.422.829 evrov.

Glavnino, okoli 50 milijonov evrov, prinese oglaševanje, drugi ključni vir denarja za Pro Plus pa je nadomestilo, ki mu ga za predvajanje njihovih programov, primarno Pop TV in Kanala A, izplačujejo štirje telekomunikacijski operaterji (Telekom, Telemach, T-2 in A1).

Ocenjuje se, da Pro Plus s temi nadomestili prejme okoli 20 milijonov evrov letno. Bivši urednik Telekomovega portala Siol Peter Jančič je lani poročal, da naj bi Telekom Slovenije privolil v zvišanje izplačila Pro Plusu z 10 na 12,8 milijona evrov.

Dobiček družbe se zadnja leta giblje med 11 in 14 milijoni evrov – v letu 2024 je bil denimo 14.409.697 evrov. Namesto v nadaljnji razvoj televizijskega programa gre ta denar v Prago ali kjerkoli že imajo odprte račune češki lastniki slovenske televizije.

V koronskem letu 2020 je bila denimo gledanost Pop TV po 19. uri, ko je na sporedu informativna oddaja 24UR, kar 16,2-odstotna (govor je o deležu vseh prebivalcev Slovenije, ki so videli oddajo in so starejši od štirih let), v volilnem letu 2022 je bila že 13,6-odstotna, leta 2025 pa le še 11,2-odstotna.

Čehi so od leta 2020 preko dividend iz Pro Plusa potegnili že okoli 50 milijonov evrov, je lani poročal portal Necenzurirano. Za povrh je naša komercialna televizija obremenjena še s posojili z visokimi, kar 7,5-odstotnimi obrestmi, najetimi pri matični družbi CME. Posledično se skozi leta krči originalni program Pro Plusa, ukinjajo se oddaje (zlasti informativne), uveljavljeni novinarji pa zapuščajo hišo.

Je v takih razmerah Pro Plus oziroma Pop TV res še tisti glavni odločevalec, ko gre za volitve? Ne gre samo za težave z lastniki, pač pa se je medijska in informacijska krajina v preteklih desetletjih izredno spremenila.

Nismo več v letu 2004, ko je Janez Janša z umirjenimi nastopi v televizijskih soočenjih prepričal dovolj volivcev, da je slavil svojo še vedno največjo volilno zmago. Digitalizacija je prinesla ne samo medijsko, pač pa kar družbeno revolucijo.

Družbena omrežja in pametni telefoni so televizijam in drugim tradicionalnim medijem močno oklestila vpliv, ki ga skušajo na Pro Plusu kompenzirati z izdatnimi objavami na TikToku, YouTubu, Instagramu ipd.

Ko volivci do večine informacij pristopajo preko telefonov, obenem pa jim novice selektivno ponujajo z algoritmi gnana družbena omrežja, ni več najpomembnejše, kako se bodo Janša, Golob, Logar, Han ali Prebilič odrezali v televizijskih soočenjih pri Urošu Slaku ali kaj in na kakšen način bo o tem ali onem politiku poročala oddaja 24UR.

Kako je kovid reševal televizije

Od naših virov smo pridobili podatke AGB Nielsen o gledanosti slovenskih televizij, tako v zadnjih 15 letih kakor tudi v tednu med 2. in 8. februarjem letos, zadnjem celem tednu, za katerega so bili do zaključka redakcije na voljo podatki. Zanimali so nas predvsem podatki o gledanosti paradnih informativnih oddaj Pop TV in TV Slovenija, 24UR in TV Dnevnika, ki sta sočasno na sporedu vsak dan ob 19. uri zvečer.

Pridobljeni podatki slikajo ne najbolj spodbudno podobo Pop TV v letu 2026. Še vedno je po gledanosti to prva televizija v državi, a daleč od zlatih časov v 90. letih in začetku tega tisočletja.

Upad gledanosti sicer sega že daleč nazaj, po letu 2010 je denimo zaznati neustavljivo drsenje navzdol, ki ga je le začasno ustavila epidemija kovida 19.

Pop TV in tudi druge televizije so si v času, ko je javno življenje zamrlo, dvignile gledanost, a ko so gledalci enkrat smeli iz hiš, je šlo spet navzdol. V koronskem letu 2020 je bila denimo gledanost Pop TV po 19. uri, ko je na sporedu informativna oddaja 24UR, kar 16,2-odstotna (govor je o deležu vseh prebivalcev Slovenije, ki so videli oddajo in so starejši od štirih let), v volilnem letu 2022 je bila že 13,6-odstotna, leta 2025 pa le še 11,2-odstotna.

Sašo Švigelj

Podobno se je v terminu po 19. uri sicer pripetilo tudi TV Slovenija, ki je s koronske gledanosti TV Dnevnika (8,6 odstotka leta 2020) padla na 6,5 odstotka v letu 2022 in nato na 6,1 odstotka lani. Padec gledanosti je precej hujši na komercialni televiziji, kjer je 24UR med letoma 2022 in 2025 izgubila okoli 18 odstotkov gledalcev, medtem ko je Dnevniku nacionalne televizije hrbet obrnilo dobrih 6 odstotkov gledalcev.

Skupno 24UR še vedno gleda med 40 in 45 odstotkov več gledalcev kot pa TV Dnevnik (neredko je ta zaostanek še manjši), a razlika že dolgo ni več tako velika, kot je bila v najhujših časih za nacionalko, ko je imela komercialna televizija več kot 60 odstotkov prednosti.

Praktično edine vsebine Pro Plusa z omembe vredno gledanostjo so paradna informativna oddaja 24UR, resničnostni šovi in peščica domačih ali hrvaških serij, ki jih Pop TV predvaja v večernem terminu. Tedaj se namreč komercialni televiziji krepko dvigne gledanost, pred tem pa večino dneva s ponovitvami in turškimi telenovelami prepriča bolj malo gledalcev in pogosto zaostaja celo za drugim programom nacionalne televizije.

Hud udarec za Pro Plus v tekmi s TV Slovenija je vsakič znova zima. Ljudje so sicer več v hiši, a pravice za prenose zimskih športov ima nacionalka. Začetek zimskih olimpijskih iger z mnogimi za slovenske gledalce atraktivnimi tekmami v večernih terminih je nakazal, da bo komercialna televizija v februarju krono najbolj gledane morala predati nacionalki.

Politiki in skakalci

Teden med 2. in 8. februarjem se je za Pop TV razmeroma obetavno začel s prevlado 24UR, resničnostnega šova Kmetija in serije Botri v večernih urah. A že petkova otvoritvena slovesnost iger na TVS 2 je povozila vse ostalo, kar so v istem terminu ponujale slovenske televizije, podobno je bilo vsakič, ko je iz Milana ali Cortine zadišalo po medalji za slovenske olimpijce ali pa so naši zgolj nastopali.

Sobota, 7. februarja, ko je bila na drugem programu TV Slovenija na sporedu tekma smučark skakalk na mali skakalnici, je bila pravi masaker za komercialne programe. V pričakovanju medalje za Slovenijo je imela tekma na vrhuncu med 20.15 in 20.30 zvečer kar 25,5-odstotno gledanost za TVS 2.

Komercialna TV je že vnaprej priznala poraz: Pop TV je postregla s filmom Hitri in drzni iz leta 2021, Kanal A pa s finalom evropskega prvenstva v futsalu iz Stožic. Film je imel najvišjo gledanost (3,22 odstotka) ob 21.30, že po koncu tekme skakalk, futsal pa je pokazal, da ni »pravi« nogomet, in je vrhunec dosegel ob 21.15 s 4,33 odstotka. Še celo oddaja 24UR tisti dan ni prišla nad 7,4-odstotno gledanost.

Marec naj bi s približevanjem volitev zaznamovala politika, a že vnaprej si upamo napovedati, da najbolj gledana vsebina na slovenskih televizijah v marcu ne bodo predvolilna soočenja kandidatov, temveč prenosi poletov iz Planice.

Tudi zato, ker še vedno ni jasno, kdo bo prišel na kako soočenje, in v tem trenutku še ni potrjeno, ali se bosta v televizijskem studiu pomerila Robert Golob in Janez Janša. A tudi če se bosta, vsaj ko gre za gledanost v marcu, raje stavimo na Niko in Domna Prevca.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.