In to razpravo z "nenavadno malo" ideološkega obračunavanja, menita politična komentatorja Tanja Starič in Uroš Esih. Osrednja politična fronta pa očitno ostaja zdravstvo.

Oba komentatorja sta kot najbolj opazno izpostavila odločitev SDS in NSi, ki sicer na volitvah nastopa skupaj s SLS in Fokusom Marka Lotriča, da se soočenja na Televiziji Slovenija (TVS) ne udeležita.

SDS s svojo medijsko zaslombo in t. i. koalicijo z volivci sicer po besedah Delovega novinarja Esiha lahko zmaga tudi brez nastopov na soočenjih TVS. Bolj presenetljiva pa se mu zdi odsotnost NSi, ki se je s tem samopozicionirala precej bolj desno, kot bi si želela, je ocenil.

Oba z novinarko in voditeljico Odmevov na Televiziji Slovenija Starič menita, da je NSi s tem predsedniku Demokratov Anžetu Logarju dala možnost, da je zastopal stališča opozicijske desne sredine in se vzpostavil kot osrednji kritik in izzivalec vlade. S tem pa se je še nekoliko približal razočaranim volivcem na sredini, meni Esih.

Predstavniki levosredinskih strank so bili po mnenju Esiha do Logarja dokaj prizanesljivi. "Največja, ne pa nepremostljiva razlika, med levo sredino in Logarjem, se je izrisala pri vprašanju razbremenitve dela in brezpogojne Logarjeve uslužnosti do interesov gospodarstva," je dodal.

Starič, sicer tudi ustvarjalka političnega podcasta Umetnost možnega, pa je izpostavila Logarjevo zavračanje očitkov, da je satelit SDS in njegovega predsednika Janeza Janše. "Zdaj pravi, da se ob kontroverznih odločitvah prejšnje vlade ni oglašal, ker 'dokler si naš, si naš'," je opozorila na njegovo argumentacijo.

Kot Logarjev ekvivalent na levi sredini je po oceni Esiha deloval predsednik stranke Prerod Vladimir Prebilič, za katerega so soočenja še posebej pomembna v poskusu preobrnitve javnomnenjskega trenda, ki bi mu prinesel vstop v parlament. O gospodarstvu, zdravstvu in davkih je imel dokaj podobna stališča kot Logar, najbolje med vsemi pa se je pričakovano izkazal v razpravi o varnostnih vprašanjih in geopolitiki, je dodal.

Starič je izpostavila, da je Prebilič nekoliko omilil svoje prvotne napovedi, da z Levico in Svobodo ne bi sodeloval v vladi. Ob tem pa je ost kritike pri vseh temah, tudi pri integriteti in Šutarjevem zakonu, usmeril zlasti v predsednika vlade in Gibanja Svoboda Roberta Goloba, je dodala.

Nastop Goloba je bil tokrat bolj umirjen in "brez presežkov energije", kot pred štirimi leti, sta ocenila komentatorja. Strinjata se tudi, da je bil Golob ves čas v vlogi branilca vladne politike. Slednje je po oceni Starič lahko tvegana strategija, saj je vse prihodnje poteze njegove morebitne vlade povezal z že sprejetimi ukrepi sedanje. "To bi lahko bila uspešna taktika le, če bi bila velika večina volivcev zadovoljna s statusom quo," je poudarila.

Presenetljivo malo je dosežke na svojih resorjih poudarjal sookordinator Levice Luka Mesec, je izpostavil Esih.

Predsedniku stranke Mi, socialisti Mihi Kordišu je po njegovem mnenju uspelo vzpostaviti jasno razliko med njegovo stranko in Levico, a s svojimi ostrimi in skrajnimi stališči nagovarja le ozek pas volivcev na levi. Starič pa meni, da Kordiš daje jasna sporočila, da stranke vstop v vlado, niti levo sredinsko, ne zanima.

Sicer pa se je med nekdanjima tovarišema Kordišem in Mescem po oceni Esiha vzpostavil bolj prijateljski ton, verjetno zaradi zavedanja, da bi zaradi medsebojnih obtožb izgubljali obe stranki.

Bolj energično je tokrat nastopal predsednik SD Matjaž Han, je ocenila Starič. Esih pa pravi, da je držal svojo predvidljivo linijo argumentov, kjer se ne želi zameriti delodajalskim združenjem in gospodarstvu. Hkrati je z najdaljšo politično kilometrino deloval najbolj sproščeno, je dodal.

Koalicijske stranke so šle v soočenje zelo previdno, usklajeno, tudi nenapisanega pakta o nenapadanju so se v glavnem držale, meni Esih. Pod črto pa je soočenje dalo vtis "nenavadne normalnosti in umirjenosti slovenske politike, če v razpravi ni udeležena največja opozicijska stranka", je dodal.

Očitno je bilo, da se predsedniki strank šele ogrevajo, meni Starič. So bile pa že pri prvih polemikah vidne praske med strankami, ki nagovarjajo podobno volilno bazo, na primer med SD, Levico in Mi, socialisti, meni.

Bolj ostro razpravo Starič pričakuje pri soočenju zunajparlamentarnih strank, saj so v položaju, ko morajo opozoriti nase, da bi prestopile parlamentarni prag. Iz tega razloga Esih pri neparlamentarnih strankah pričakuje "bitko za pozornost volivcev s populističnimi metodami". Soočenja bodo po mnenju Starič zagotovo bolj ostra na koncu kampanje.

Ko gre za vsebine pa se kaže, da bo zdravstveni sistem očitno ostal osrednja politična fronta tudi v prihodnjem mandatu, Komisiji za preprečevanje korupcije pa se po vsej verjetnosti obetajo organizacijske spremembe, meni Starič.