Vprašanje je le, komu bo na koncu nesel glasove – Janši ali Logarju?

V novi epizodi Reporter podkasta se pogovarjata Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in novinar Igor Kršinar. 

Kdo nam bo vladal po volitvah – Robert Golob ali Janez Janša

Kaj razkriva analiza kandidatnih list strank.

REPORTER PODKAST LAHKO POSLUŠATE NA NASLEDNJIH PLATFORMAH:

   APPLE PODCASTS

   SPOTIFY

   YOUTUBE

V katerem volilnem okraju je možen »masaker« med vidnimi kandidati desnice.

Zakaj bo na letošnjih volitvah odločala predvsem volilna udeležba in komu je v interesu, da na volišča pride čim manj ljudi.

Se Prebilič kljub slabeim rezultatom v anketah lahko prebije v parlament.

Kaj se bo zgodilo, če bosta 22. marca levica in desnica dobili enako število poslancev.

Kakšen je edini scenarij, v katerem ima Anže Logar možnost, da sestavi vlado.

Zakaj Robert Golob še vedno ni odpisan.

Kaj lahko Janša pričakuje od izpadov Žana Mahniča.

TRANSKRIPT PODKASTA NA VOLJO NAROČNIKOM NA REPORTERJEVE DIGITALNE PAKETE

Spomniva pa se še na kampanjo štiri leta nazaj, na tisto slavno soočenje Igorja Pirkoviča, ki ga najbrž nihče ne bo presegel, ko so vsi pobegnili iz studia nacionalne televizije, Zmago Jelinčič pa je padel celo na glavo.
Pozdravljeni v novi epizodi Reporterjevega podkasta o politiki. Ta teden se tudi uradno prične predvolilna kampanja. Glavna zvezda pa je že zlati prinašalec Anže Logar. Vprašanje je le, komu bo na koncu nesel glasove: Janezu Janši ali Robertu Golobu?
Sem Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, v moji družbi pa je kolega Igor Kršinar. Igor Kršinar je tukaj z namenom, ker je pripravil v zadnji številki Reporterja najbolj temeljito analizo volilnega telesa, na podlagi katere se lahko že nekako napove, kdo nam bo vladal po naslednjih volitvah.
Začela bi najprej s kandidatnimi listami, ki jih stranke vlagajo na volilno komisijo. Ti si naredil za spletno stran reporter.si analize teh kandidatnih list. Nazadnje, v začetku tedna, so jih vložile Gibanje Svoboda, SD in Resnica. Še pred tem, prva je bila skupna kandidatna lista Nove Slovenije, SLS in pa Fokusa. Zanima me, najprej greva k glavnim akterjem letošnjih volitev, to sta Robert Golob in Janez Janša. Kje kandidira Robert Golob in kje kandidira Janez Janša? Ali sta zamenjala volilne okraje v primerjavi z letom 2022?
Janez Janša ostaja zvest Grosuplju in Ivančni Gorici, tam, kjer je tudi kandidiral vseskozi. Robert Golob pa se je preselil iz centra in Šiška 1 v Bežigrad, oziroma to so Črnuče, in Domžale, to je ta okraj Trzin, Mengeš in del Domžal.
Kje pa kandidira predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki velja za najbolj popularno političarko Gibanja Svoboda? Zanimivo je, da je ona pred štirimi leti kandidirala v svojem domačem kraju, se pravi Šiška 3, to je Šentvid. Zdaj so jo pa v bistvu prestavili, preselili v center, kjer pa ni najboljši kraj za Svobodo. Tam moramo vedeti, da tam bo kandidirala tudi Tanja Fajon, tam bo kandidiral Luka Mesec, medtem ko Golob ne bo imel tako resnih tekmecev.
Predstavljam si vprašanje, ali bi Robert Golob sedel v poslanskih klopeh v primeru, da bi Gibanje Svoboda v naslednjem mandatu bilo v opoziciji. Težko, ampak v bistvu bo moral vsaj pol leta sedeti, če ne, sicer bodo tam nadomestne volitve, ki jih lahko dobi kdorkoli drug, in verjetno bo moral potrpeti nekaj časa. Saj ne bo edini. Spomniva se, Tone Rop je kar nekaj časa sedel, preden je bil izvoljen v Evropsko investicijsko banko, pa tudi Zoran Janković leta 2012, čeprav je on potem šel na lokalne volitve, da je potem na ta način šel ven.
Na reporter.si smo ekskluzivno objavili tudi kandidatno listo SDS. SDS je med vikendom imela plenum, volilni plenum v Mariboru. Kandidatno listo bodo uradno predstavili na volilni konvenciji stranke šele v soboto, ampak na Reporterjevi spletni strani je ta kandidatna lista že objavljena. In to v celoti. Tako, bravo mi, a ne da imamo kar nekaj ekskluzivnih informacij, zato se nas se splača spremljati tako na spletu kot v naši tiskani izdaji.
Zanima me, ali te je kaj presenetilo na tej kandidatni listi SDS-a. Vemo, da po vseh anketah najbolje kaže pred temi volitvami. So kakšna zveneča imena gor, kakšna presenečenja, ali so to nabor starih kadrov, zvestih kadrov Janezu Janši? Nekaj ljudi je novih, navsezadnje dva poslanca ne kandidirata. To je Jože Tanko, namesto njega je predsednik odbora Levstek. Špekuliralo se je, da bo v Ribnici kandidiral tamkajšnji župan, ampak očitno ga na listi SDS na koncu ni; očitno so se z njim dogovarjali, pa ni prišlo do tega dogovora.
Potem v Velenju je tudi Franc Rosec, je šel v gospodarstvo, oziroma po mojih informacijah gre v gospodarstvo, in tam kandidira predsednik tamkajšnjega odbora Simon Dobaj. Potem so volilni okraji, kjer je bil Branko Grims, ker je zdaj evropski poslanec, tudi tam kandidira predsednik občinskega odbora v Cerkljah Kosec. Potem so še volilni okraji treh prestopnikov, se pravi tistih, ki so zapustili SDS. Tam, kjer je Anže Logar kandidiral, kandidira Hojs. Zanimivo, Anže Logar ne kandidira tam, ampak kandidira v Logatcu. Govorimo o Horjulu, da Aleš Hojs kandidira, ker obstajajo neki volilni okraji, kjer je v primeru SDS-a lahko izvoljen kdorkoli.
Tak volilni okraj je tudi Novo mesto 1, kjer kandidira že kar nekaj mandatov poslanka Anja Bah Žibert. Dobro je razložiti, da je volilni sistem pri nas tak, da volimo po volilnih okrajih, in v nekaterih volilnih okrajih so prej izvoljeni poslanci iz vrst desnice, iz nekaterih pa iz levice. Načeloma je približno tako, da kjer so mesta, bolj urbana središča, večje možnosti imajo stranke, kot so Svoboda, SD, Levica. Tam, kjer so pa bolj podeželski okraji, imajo pa večje možnosti desne stranke.
Vemo, da je ta volilni sistem proporcionalni pomanjkljiv, da je tudi Ustavno sodišče parlamentu naložilo, da ga spremeni, pa se to ni zgodilo, ker centrale strank očitno zelo dobro so naštudirale te volilne okraje in na ta način vodstva strank izberejo kandidate, tiste, ki si jih želijo, da bodo poslanci, in jih dajo v izvoljive okraje. To je bistvo: tisti, ki so v tako imenovanih izvoljivih okrajih, imajo več možnosti, ostali so bolj nabiralci glasov.
Recimo, Zdravko Počivalšek bo v imenu SDS kandidiral na Jesenicah, tam pravzaprav nima možnosti. Bivša poslanka SMC-ja, Monika Gregorčič, v mestu Kranj, kjer tudi prav tako nima možnosti, ali pa Perič, tudi bivši poslanec SMC v Izoli, kjer tudi, ker je to tam SDS, nima možnosti. Tam v Izoli, v Piranu, upam, da bodo zmagali nekdo iz levih strank.
Zanimivo je pa, kar se desnice tiče, volilni okraj Ajdovščina, Vipava. Tam pa bo prišlo do spopada med tremi špicenkandidati: na eni strani Jernej Vrtovec za Novo Slovenijo oziroma skupno listo Nova Slovenija, SLS, Fokus, potem bo tam Eva Irgl, zdaj po novem demokratka, tretje ime pa Zvone Černač, ki so ga iz Postojne preselili v Ajdovščino, ker ima tam večje možnosti za izvolitev. Ampak ne glede na to, da so si med sabo konkurenčni, je povsem mogoče, da bodo iz tega volilnega okraja čisto vsi trije izvoljeni.
Analizo si naredil tudi za SD. Kakšno bo tukaj, pričakuješ, da bo prišlo do kakšnega prelivanja glasov k Prerodu? Prerod pa še ni pristavil svoje volilne liste. Vemo, da je Vladimir Prebilič na predsedniških volitvah kot evropskih volitvah nadpovprečno število glasov prejemal na Kočevskem. Se bo to tudi zdaj ponovilo? Vemo tudi, da je pred kakšnim mesecem bila iniciativa Milana Kučana, da bi prišlo do združitve teh strank, oziroma do skupne liste med Prerodom in SD-jem, pa je Prerod, oziroma Prebilič, to odklonil.
Bo to na koncu se obrestovalo ali škodovalo celotni levici slovenski, z malo začetnico, če Prerod ne bo prišel v parlament? Sedanje ankete namreč ne kažejo, da dosega volilni prag, ker tisti glasovi bodo potem izgubljeni. Če pogledava evropske volitve, sicer se jih ne da povsem primerjati z volitvami v državni zbor, ampak na evropskih volitvah je bil Prebilič, takrat je sicer nastopal skupaj z Vesno, nekako en tisti kandidat, ki je uravnotežil razmerje med strankami desnice, ki so dobile 45 odstotkov, in strankami tako imenovanega levega bloka, Svoboda, SD, Levica, ki so dobili 35 odstotkov; s Prebiličem 10 odstotkov več, se pravi 45 odstotkov. Po isti logiki, analogiji bi rekel, da bi tudi Prerod lahko nagnil parlament v bolj levo stran kot v desno. To ne pomeni, lahko se še marsikaj zgodi, o tem bova najbrž pozneje razpravljala, ampak dejstvo je: če pride Prerod v parlament, potem je večja možnost levosredinske koalicije, kot če ne pride.
Najprej se bova šla na analizo glasov, števila glasov. Ti si naredil to analizo za več volitev, oba spremljava slovensko politiko že najmanj 30 let. Prve volitve kot novinar si spremljal leta 1992, če se ne motim? Kot novinar pa res, leta 1992, ja, delal sem pa že analizo tudi za leto 1990. Kaj kaže analiza števila glasov med obema blokoma, tako na levici kot na desnici? Do koliko glasov lahko pridejo skupaj desne stranke in do koliko maksimum meja je za tako imenovane leve stranke?
Če gledava zadnje volitve, leta 2022, se moramo najprej opredeliti položaj, v katerem so potekale. Takrat je bila tretja Janševa vlada, ki je bila zelo nepopularna, ki je sprejela precej ukrepov zaradi takrat COVID-a, ki so ljudi razburili. Vladala je na precej avtoritaren način, ampak kljub temu so te stranke zbrale 420.000 volivcev. Govorimo o listah SDS, listi Nove Slovenije, Povežimo Slovenije, kjer je bila glavna stranka recimo SLS, in Našo deželo Aleksandre Pivec. To so takratne desne liste in to so volivci, ki bodo na teh volitvah volili SDS, skupno listo Nove Slovenije in Ljudske stranke in Fokusa in Anžeta Logarja. To je ta volilna baza.
To število je podobno tistemu številu glasov, ki jih je Anže Logar dobil v drugem krogu predsedniških volitev: zelo podobno število, takrat je dobil 414.000 glasov, ob tem, da je bila volilna udeležba približno ali pa skoraj 20 odstotkov nižja.
Leta 2024 so bile evropske volitve. Udeležba je bila precej nižja, tam 42-odstotna, ampak so desne stranke dobile večino evropskih poslancev in dobili so recimo 45 odstotkov glasov. Če gledava številke, tukaj ne bi primerjal, ker je šlo za desne stranke 300.000 volivcev, ker je bila udeležba nižja.
Ali pomeni na letošnjih volitvah, da če bo višja volilna udeležba, ali obstaja več možnosti, da leva sredina, levica, nadoknadi ta zaostanek do desnih strank? Seveda je to možno. Leta 2022 je prišlo na volitve 1,2 milijona volivcev, to je pomenilo približno 71-odstotno volilno udeležbo. Tako velike volilne udeležbe v tem stoletju, od leta 2000 dalje, nismo imeli. Večinoma, recimo 2018 in 2014, je bila volilna udeležba nekaj več kot 50-odstotna, kar pomeni, da je prišlo na volitve približno 300.000 volivcev več.
Prepričan sem, da tako velike volilne udeležbe, kot je bila pred štirimi leti, ne bo, hkrati pa tudi ne verjamem, da bi bila tako nizka, kot je bila pred osmimi ali pa dvanajstimi leti. Pričakujem volilno udeležbo tam nekje okrog milijon volivcev, to je okrog 60-odstotna volilna udeležba. Zdaj lahko bo udeležba 900.000, lahko bo udeležba milijon sto tisoč, ampak pri 900.000 to pomeni, da ima večje možnosti, da dobijo te desne, desnosredinske stranke večino v parlamentu. Torej, da dobijo tri liste, SDS, SLS, Fokus in Demokrati Anžeta Logarja, 46 ali celo več glasov. To je tako.
Zakaj govorim to? Prepričan sem, da če so ljudje ob takšnih razmerah, kot so bile pred štirimi leti, ko je bilo ravno obdobje po COVID-u, ko so bili protesti po državi, in če je 420.000 ljudi takrat volilo desnico, ki je bila na oblasti, zakaj ti ljudje ne bi zdaj podprli iste desnice, ki je pa v opoziciji? Po tvojem teh prehodov iz desne na levo ne bo, večja je pa verjetnost, da se zgodijo prehodi iz leve strani na desno zaradi razočaranja nad Golobovo vlado. Golob je takrat, oziroma Svoboda, dobila več kot 400.000 glasov. Na evropskih volitvah je za Svobodo glasovalo 150.000 ljudi. Ne verjamem, da bo Svoboda dobila 400.000 ljudi; če jih bo dobila 200.000, 250.000 maksimum.
Pa vendarle se Gibanje Svoboda v primerjavi z drugimi instant političnimi strankami, ki so nastale levo od sredine, recimo s Pozitivno Slovenijo ali pa s stranko Mira Cerarja, SMC, ki se je na koncu imenovala Konkretno, dobro drži. Na koncu mandata jim je še zmeraj ohranila tisti primat na slovenski levici. To drži, ker koalicijske stranke niso naredile nobenega preboja, na drugi strani pa nimamo nekega novega imena, ki bi poseglo v levo volilno telo. Poskušal je, Prebilički pa je očitno prekratek.
Na Prebiliča nekateri sicer pričakujejo, da zna presenetiti v predvolilnih soočenjih, tako kot je na predsedniških volitvah oziroma na evropskih volitvah, in da bi vendarle nekako lahko dosegel ta 4-odstotni prag. Računajo seveda ne samo Prebilič, tudi Robert Golob v teh zadnjih nastopih, da bodo zmobilizirali v naslednjih štirih, petih tednih tisto volilno telo, ki sedaj sodi med tako imenovane neopredeljene. Če zmobilizirajo to volilno telo, se povečuje možnost slovenski levi sredini oziroma levici, ker desnica težko preseže 450.000 volivcev. Leta 2011 so celo presegli 500.000 volivcev, ko je nastopil Virant, ampak bomo videli.
Če naredimo primerjavo med Državljansko listo in pa Demokrati Anžeta Logarja glede števila glasov: Virant takrat mislim, da jih je dobil okrog 92.000. Logarju ankete različno kažejo, tem anketam ne bova namenjala preveč pozornosti, ker vemo, da pri teh novih strankah so nihanja velika; leta 2011 so Državljanski listi napovedovale celo prvo mesto, potem je stranka strmoglavila, in tudi pri teh Demokratih so kar velika nihanja v podpori.
Predstavljena je bila na volilni konvenciji lista Anžeta Logarja. Na tej listi je veliko nekdanjih članov, simpatizerjev stranke SDS, kar nekaj jih je prišlo tja iz Gibanja Svoboda. Zanimivo pa, da pri Logarju ne kandidira glavni akter, ki je bil vpleten v tisto afero Hamburger, Primož Novak, lastnik propadle verige Lars in Sven Hamburgerjev.
Začela sva s psom. Zakaj govorimo o tem psu? Strankarski tednik SDS je namreč Anžeta Logarja na svoji naslovnici upodobil kot psa. Janez Janša je potem na Odmevih rekel: “Razviti pesek, da je zlati prinašalec.” Ampak zlati prinašalec je pes. Seveda, za koga je zlati prinašalec? Za Janeza Janšo je zlati prinašalec, zato Anže Logar nosi glasove za Roberta Goloba. Pa vendarle je bolj verjeten drugi scenarij, da bo ta zlati prinašalec na koncu nesel svoje glasove v vlado Janeza Janše, čeprav zdaj pravi, da ne bodo v prvi in drugi in tretji minuti skočili v objem Janezu Janši in se skuša te očitke, ki se valijo z leve in desne, obrniti marketinško v svojo korist.
Stvar je taka: odvisno je od tega, kdo bo zmagal na volitvah. Če bi dobila desnica, tudi z Demokrati, 45 plus glasov, ne verjamem, da bi Anže Logar rekel Janezu Janši: s tabo pa ne grem v vlado. Druga stvar je, če jih ne bo dobila. Tu sta dva scenarija. Eno je, da leva politična opcija ali levosredinska, če te tri stranke, ki so zdaj vladajoče, pa mogoče še katera od teh podobnih strank, recimo Prerod, dobijo več kot 45 glasov, bodo one sestavile vlado.
Zelo zanimiva situacija bo, če pride do tega, da bosta oba pola izenačena, da recimo oba dobita 44 glasov, dva nista, pa še dva poslanca manjšin, ki ponavadi ne odločata, da se ne bosta opredelila ne levo ne desno. V tem primeru bi verjetno prišlo do neke mešane koalicije, do neke kombinacije. Zakaj samo v tem primeru? Ker če bo dobil levi blok večino, bodo oni sestavili vlado, če bo desni, bodo oni. Ne bo predčasnih volitev, če je viseči parlament, ker nihče, ki je izvoljen, ne bo takoj glasoval za predčasne volitve, da morda na naslednjih ne bo izvoljen.
Še ena možnost je, da lahko poslanec, eden ali dva, prestopita iz enega tabora v drugi. To se je že dogajalo, spomniva se Cirila Pucka leta ’96 oziroma ’97, ko je bil ta pad položaj, oziroma takrat so celo desne stranke dobile več glasov. Potem je to prevagalo, da je Drnovšek dobil odločilni glas, da je bil izvoljen za mandatarja. Ciril Pucko je bil izvoljen kandidat in še prej poslanec Slovenskih krščanskih demokratov, predhodnice Nove Slovenije. To se lahko zgodi, ampak bo to zelo šibka večina. Drnovšek je vedno delal mešane koalicije, zmeraj je bila neka desna stranka, ki je imela manjšino v koaliciji, in tega ne smeva pozabiti.
Anže Logar pravi, da bo on sestavljal vlado. Jaz se vozim po Sloveniji in vidim veliko plakatov Anžeta Logarja, glede na to, da gre za novo stranko. Vemo, da so dobili nekaj manj kot 70.000 evrov, podedovali od stranke Konkretno, ki se je priključila Demokratom, pa vendarle: lahko Anže Logar tako samozavestno reče, mi bomo sestavljali vlado, ali je to samo marketinški predvolilni trik? Seveda je to bolj marketinški trik, saj po nobenih anketah ni Anže Logar tisti, ki bi bil v vrhu. Napovedujejo tudi 20 plus poslancev, ampak če sva čisto realna, Anže Logar bi bil v igri v primeru, če bi bil on druga stranka, prva bi bil pa Janez Janša. Če bi recimo Golob dobil manj glasov, ampak kakor gledamo, kakor vidimo ankete, mislim, da se ne bo zgodilo. Bi pa to bila opcija: Anže Logar bi rekel, če boste mene podprli, ne boste imeli Janeza Janše, in potem bi on vodil vlado z levosredinskimi strankami. To pomeni Anže Logar, Svoboda, SD, brez Levice, Nova Slovenija pa brez Levice. Levica in SDS bi bila potem v opoziciji. V tem primeru bi to bilo mogoče.
Še vedno ne pojenjajo teorije o zakulisnem dogovoru med Janšo in Logarjem, da gledamo te konflikte sedaj zgolj kot predstavo za javnost. Nekateri celo menijo, da bosta Janša in Logar na koncu dobila še Borštnikov prstan, nagrado za izredne igralske dosežke. Pa vendarle, ne glede na to, ali so ti konflikti zaigrani, konflikti koristijo obema: Janši, ki s tem odvrača svoje volivce, da bi prihajali k Logarju, in Logarju, ker se s tem distancira še bolj od SDS.
Po drugi strani pa je tudi res, da ga na levi strani poskušajo omejiti, recimo Nika Kovač s tisto afero hamburger, ki je bila popolnoma brezvezna, ker mislim, da se je zaradi tega dvignila popularnost. To je pokazala sicer samo ena anketa, če ji verjamemo. Lahko tudi to ni res, pa je to samo nek spin. Pri anketah jih vedno moramo jemati z rezervo.
Janša ga tudi napada in odkrito pove: vsak glas za Logarja je glas za Roberta Goloba. On odganja, zadržuje te svoje volivce pri sebi, jih prepričuje, naj ne gredo Anžetu Logarju. A če se spomniva, leta 2011 je podobno počel z Virantom: rekel je, da bo koalicija Janković–Virant, te koalicije nikoli ni bilo. Je pa Virant omogočil drugo Janševo vlado, onemogočil Jankovića, pozneje pa onemogočil tudi Janšo in naredil vlado z Alenko Bratušek. In tega se po mojem Janša zdaj boji, da se bo podobno zgodilo v primeru Logarja.
Do volitev nas loči še nekaj več kot 30 dni. Se lahko v tem volilnem finišu spremenijo razmerja političnih sil? Seveda. Desnica ima bolj zveste volivce kot levi pol. Tisti, ki so prišli na volitve in podprli te stranke pred štirimi leti, bodo skoraj zagotovo tudi zdaj; ne vem, kaj bi se moralo zgoditi, da ne bi. Na drugi strani je precej neopredeljenih in razočaranih volivcev, ki so razočarani nad Golobovo vlado. Ne bodo šli na volitve, razen če se v zadnjem mesecu kaj zgodi in bodo rekli: če ne, bo pa prišel Janša na oblast, in bodo šli na volitve in podprli tisto stranko, ki najbolje kaže. Trenutno je to Golob.
Leva sredina očitno računa na to, da se v eskalaciji političnih konfliktov zdrami neopredeljeno oziroma razočarano volilno telo in straši pred Janšo. Če pogledamo intervjuja, ki smo ga objavili z Milanom Kučanom, je izjavil, da bo četrta Janševa vlada najhujša doslej. V intervjuju Urška Klakočar Zupančič je povedala, da s prihodom Janše na oblast bomo padli v temo. To oni strašijo z namenom politične mobilizacije.
Ključno vprašanje je, koga so ljudje bolj siti: ali so bolj siti Janše, ali se ga bolj bojijo, ali so bolj razočarani nad Golobom. To bo prevladalo na teh volitvah. Obstaja možnost, da so v štirih letih pozabili na Janšo in se ga več ne bojijo. Druga možnost je, da bodo na koncu rekli: Golob ni bil tako slab, dajmo ga podpreti. Razlika na anketah med Svobodo in SDS je nekaj odstotkov, kar pomeni, da je možno, da bi Svoboda v fotofinišu presegla SDS, podobno kot je Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića leta 2011. To je možno, ampak zaenkrat kaže, da se to ne bo zgodilo. Če bodo uspeli mobilizirati razočarance in jih prestrašiti z Janšo, potem lahko Golob celo zmaga.
Vemo, kako je z volilnim telesom: ne odločata ne levi ne desni beton, ampak običajno volivci na sredini, tako imenovani sredinski volivci, ki volijo ali ne volijo, enkrat volijo eno stranko, enkrat drugo, in ti se ponavadi odločijo v zadnjem tednu pred volitvami. Večina ljudi je sicer opredeljena, ampak odločala bo manjšina, ki se bo tik pred zdajci odločila, komu bo dala glas.
Zanimivo, letošnje volitve bodo po moji oceni prve volitve, v katerih ne bodo imele več glavno vlogo, vsaj po mojem mnenju, televizije, tako nacionalna televizija kot največja komercialna televizija, ampak se povečuje vloga digitalnih medijev, spleta in družbenih omrežij. Tudi stranke, tudi na desnici, tudi po svetu, veliko sredstev za kampanjo vlagajo v digitalne medije in preko družbenih omrežij prepričujejo volivce.
Na slovenskih televizijah bodo spet soočenja. Desni stranki, Nova Slovenija in SDS, sta napovedali, da bosta bojkotirali soočenja na Televiziji Slovenija. Takih bojkotov je bilo že nekaj; spomnim se leta 2011, ko je Janez Janša bojkotiral nacionalno televizijo in je šel na soočenje z Borutom Pahorjem k Vladimirju Vodušku na manjšo komercialno televizijo v oddajo Vroči stolp. Se lahko SDS-u in Novi Sloveniji ta odločitev vrne kot bumerang? Mislim, da to ni pametna odločitev. Stranke iščejo prostor, da se predstavijo ljudem; eni spremljajo nacionalno televizijo, eni POP TV, nekateri družbena omrežja, in morajo biti prisotni vsepovsod. Če bo ta odločitev obveljala, jih lahko tudi stane volitev.
Povedati morava še, zakaj je do te odločitve prišlo: zaradi oddaje Tarča, pa ne bova šla v podrobnosti. Nastal je konflikt na nacionalni televiziji. Prejšnji teden ni bilo Tarče. Tarča ponavadi ni v času volilne kampanje, če se prav spomnimo za nazaj. Ne bova se opredeljevala na eno in drugo stran, saj poznava stanje na nacionalni RTV hiši, ki jo trenutno obvladujejo kadri Levice, v prejšnji vladi pa so jo obvladovali kadri SDS. Poznava tudi kar nekaj vodilnih novinarjev na tej televiziji in veva, da se ti novinarji, tako levi kot desni, v zakulisju podpirajo, da so vsi delajo žrtve, ampak imajo vseskozi zelo visoke in lepe plače.
Izpostavil bi tudi Jožeta Možino in Ksenijo Horvat, sedanjo direktorico TV Slovenija, ki je zadnjič nastopila na tisti tiskovni konferenci skupaj z odgovorno urednico in pojasnjevala, zakaj Tarče prejšnji teden ni bilo. Bral sem intervju Ksenije Horvat kakšne dva meseca nazaj v Mladini. Presenetila me je njena izjava, da če bi bili pričevalci, ki jih snema Možina, problem, pa oddaja Spomini, ki jih snema njen partner Janez Lombergar, edini problem te nacionalne televizije, teh problemov ne bi bilo. Hkrati pa je izjavila še, da je nekdanja piarovka ene od Janševih vlad, ki trenutno skrbi za poročila v Jutranjem programu, nepogrešljivi del Jutranjega programa. Skratka, nacionalna televizija je pred volitvami kar velika politična greznica.
Spomniva pa se še na kampanjo štiri leta nazaj, na tisto slavno soočenje Igorja Pirkoviča, ki ga najbrž nihče ne bo presegel, ko so vsi pobegnili iz studia nacionalne televizije, Zmago Jelinčič pa je padel celo na glavo. Mogoče se bo tudi na teh soočenjih kaj podobnega zgodilo.
Bojkot teh soočenj običajno prinese več škode kot koristi, ampak to je odločitev vsake od političnih strank.
Na koncu se vrniva še na glavna igralca na teh volitvah, na Goloba in Janšo. Gibanje Svoboda je že imelo predvolilno konvencijo v soboto na Gospodarskem razstavišču, SDS jo pripravlja za to soboto. Kaj pričakuješ v teh nadaljnjih štirih, petih tednih, kaj se lahko še zgodi? To lahko ugibamo, ampak zagotovo volilna kampanja ne bo prijazna. Kot je nekoč rekel Jaša Zlobec: kri bo tekla po potokih.
Upajva, da vendarle, tudi predsednica republike je pozvala k dostojni komunikaciji. Ko so strasti razvnete, političnim akterjem zaradi živčnosti in napetosti popustijo zavore. Pojavili so se nekateri plakati po Sloveniji, ki so morda šli čez mejo. Slovenska demokratska stranka je objavila plakat banane, ki ima gor lasuljo in na katerem piše: “Naj ti ne zdrsne dvakrat.” Vemo, na koga je to letelo: na Roberta Goloba. Najbrž teh nizkih udarcev pod pasov bo še veliko.
Tudi izjava Žana Mahniča, kako bodo uvedli urad za deportacije, se mi zdi tipična predvolilna izjava, ki se SDS-u ne bo dobro obrestovala. Več bo takih izjav, večja bo možnost, da bo na koncu SDS volitve izgubila, pa je na dobri poti, da zmaga. Glede na evropske volitve: tedaj je poslanec Branko Grims imel podobne ali celo hujše izjave, pa je bil izvoljen v Evropski parlament. SDS je velika stranka, nagovarja različne segmente, podobno kot v Ameriki republikanci in demokrati, tudi v SDS-u je več frakcij in nagovarjajo različne volivce. Res je, samo Grims je bil eden od kandidatov, tukaj pa gre za izjavo, ki jo je dal v imenu stranke; tu se mi zdi razlika. Seveda, ni problem samo Mahnič. Tudi pri Janši lahko pričakujemo izjave, s katerimi se bo ustrelil v koleno. Vsaj do zdaj je vedno bilo tako.
Čaka nas še kar nekaj zanimivih tednov. V današnjem podcastu sva povedala zelo veliko stvari. Podrobnosti o analizah kandidatnih list in analizah teh glasovanj na različnih volitvah najdete tako na spletnem reporterju kot v tiskani izdaji. Lahko se naročite tudi na naše digitalne pakete na internetu in za ceno ene kave dobite tudi vse vsebine, ki jih prinaša revija, tudi za nazaj. Med drugim tudi intervju z Janezom Janšo, intervju z Milanom Kučanom, če ste ga slučajno zamudili. To še vedno najdete na reporter.si.
Kolega Igor Kršina, hvala za današnjo debato, za predstavitev tvoje analize, ki si jo pripravil. Vam, spoštovani gledalci, pa hvala za pozornost, pa se vidimo prihodnji teden.