Odločil bo bodisi strah pred vnovičnim prihodom Janeza Janše na oblast bodisi razočaranje nad sedanjo vlado Roberta Goloba. Koliko volivcev lahko pravzaprav prepričata?

Medtem ko desni politični blok lahko računa na svoje volivce s prejšnjih volitev, bodo imeli levo od sredine s tem veliko večje težave. Objavljamo tudi možne scenarije vladne koalicije, ki jo bomo dobili po volitvah.

Do četrtka, 19. februarja, do 24. ure morajo politične stranke in državljanske liste vložiti svoje kandidatne liste državni volilni komisiji, takrat se bo tudi uradno začela volilna kampanja.

Andrej Petelinšek

Pred volitvami 22. marca je pričakovati zelo napeto in ostro tekmo, saj so razmerja med političnima blokoma zelo tesna. Zato je težko že zdaj napovedati, kdo bo imel v naslednjem sklicu državnega zbora večino in katere stranke bodo sestavljale naslednjo vlado.

Po javnomnenjskih anketah trenutno kaže na zmago politične desnice, po drugi strani pa je zelo velik delež neopredeljenih volivcev, med katerimi ima največ zaloge politična levica.

Tako lahko pred volitvami še vedno pride do preobrata in sprememb, vse je pač odvisno od volilne kampanje in dogodkov, ki se bodo zvrstili v naslednjih tednih. Kot vedno, bodo verjetno tudi tokrat odločili volivci, ki se bodo odločili zadnji hip.

Desnica ima bolj zveste volivce

Še največ je odvisno od tega, kakšna bo volilna udeležba. Pred štirimi leti je na volišča prišlo skoraj 71 odstotkov volilnih upravičencev, kar je bilo največ v tem stoletju. Volitev v državni zbor se je udeležilo nekaj več kot 1,2 milijona volivcev.

Tako množične volilne udeležbe letos ni pričakovati, saj je šlo za izredne okoliščine, ko je ljudi na volišča pritegnil bes nad tretjo vlado Janeza Janše in omejitvenimi ukrepi, ki jih je ta sprejela zaradi epidemije kovida-19.

Na letošnjih volitvah je pričakovati nekoliko nižjo udeležbo, a še vedno višjo kot v letih 2018 in 2014, ko je na volišča prišlo nekaj več kot polovica upravičencev, okoli 900 tisoč. Če jih bo letos prišlo okoli milijon, to pomeni približno 60-odstotno volilno udeležbo.

bobo

Volilna udeležba bo odločilna zaradi tega, ker imajo stranke desno od sredine veliko bolj zveste volivce kot njihove nasprotnice na levi sredini.

Zato je pričakovati, da bodo volivci, ki so strankam politične desnice zaupali svoj glas pred štirimi leti, ko so bile na oblasti, enako ali vsaj podobno glasovali tudi letos, ko so v opoziciji, ter obkrožili, če že ne isto, pa eno od strank iz te politične opcije.

Nasprotno pa lahko pričakujemo, da je med volivci, ki so leta 2022 obkrožili eno od sedanjih vladajočih strank, razočaranje večje, zato tudi veliko večja možnost, da bodo mnogi med njimi letos ostali doma ali pa oddali glas kakšni drugi stranki, morda celo z nasprotnega političnega pola.

Glede na rezultate volitev izpred štirih let lahko stranke desno od sredine računajo na skupno od 400 do 450 tisoč volivcev.

Liste SDS, NSI, Povežimo Slovenijo in Naša dežela Aleksandre Pivec so takrat prejele skupno nekaj več kot 420 tisoč glasov; od tega SDS skoraj 280 tisoč, NSI skoraj 82 tisoč, Povežimo Slovenijo (v njej sta bili osrednji stranki SLS in Konkretno) več kot 40.600 in Naša dežela skoraj 18 tisoč.

Pol leta pozneje je Anže Logar v prvem krogu predsedniških volitev prejel natanko 296 tisoč glasov, v drugem krogu pa več kot 414 tisoč glasov, pri čemer je bila volilna udeležba takrat precej nižja. V drugem krogu je prišlo na volišča okoli 900 tisoč volivcev, kar pomeni dobrih 53 odstotkov.

Na evropskih volitvah 2024 je politična desnica slavila, vendar pa je bila takrat volilna udeležba še nižja. Na volitve je prišlo okoli 705 tisoč volivcev oziroma malo manj kot 42 odstotkov. Liste SDS, NSI in SLS so prepričale skoraj 307 tisoč volivcev, kar pa je pomenilo več kot 45 odstotkov.

Takrat je SDS z nekaj več kot 206 tisoč volivci dosegla okoli 30,5 odstotka. Za primerjavo: sedanje vladne stranke so takrat zbrale skupno 234 tisoč glasov oziroma manj kot 35 odstotkov; šele skupaj z Vesno z nosilcem liste Vladimirjem Prebiličem so dosegle dobrih 305 tisoč volivcev in se z več kot 45 odstotki približale politični desnici.

Slednja je na lanskih referendumih prepričala več kot 404 tisoč volivcev (zakon o kulturnikih) oziroma skoraj 371 tisoč (evtanazija).

Svoboda z manj volivci še vedno v igri

Sedanje vladajoče stranke pa so na državnozborskih volitvah 2022 prejele skupno skoraj 544 tisoč glasov, od tega Svoboda skoraj 411 tisoč, SD skoraj 80 tisoč in Levica dobrih 53 tisoč. LMŠ in SAB, ki sta se po volitvah pripojili k Svobodi, sta prejeli dobrih 44 tisoč oziroma več kot 31 tisoč glasov.

Skupaj z njima je vladajočo koalicijo izvolilo več kot 619 tisoč volivcev. A Svoboda težko računa na vse svoje volivce, še manj pa na volivce pridruženih strank. Že na evropskih volitvah je njeno listo obkrožilo dobrih 149 tisoč volivcev, kar pa je glede na precej nižjo volilno udeležbo še vedno pomenilo več kot 22 odstotkov.

Primož Lavre

V podobnih gabaritih se Svoboda giblje tudi v trenutnih javnomnenjskih raziskavah. Možno je pričakovati, da bo izgubila skoraj polovico volivcev po številkah oziroma tretjino po odstotkih.

Ob tem pa je treba poudariti, da so ankete pred evropskimi volitvami podcenile tako Svobodo kot tudi SDS, zato so mogoča presenečenja tako za eno kot za drugo stranko.

Podobno lahko izgube pričakujejo v Levici, ki se podaja na volitve skupaj z Vesno. Slednja je na volitvah pred štirimi leti prepričala nekaj več kot 16 tisoč volivcev, ni pa nujno, da bodo vsi ti zdaj obkrožili njeno skupno listo z Levico.

Vprašanje je tudi, koliko volivcev bo Levici odnesel njihov nekdanji poslanec Miha Kordiš s stranko Mi, socialisti!; na predsedniških volitvah ga je obkrožilo več kot 24.500 volivcev oziroma skoraj trije odstotki. Po drugi strani pa tudi težko pričakujejo, da se jim bodo vrnili volivci, ki so pred štirimi leti iz taktičnih razlogov obkrožili Svobodo.

Večino programskih ciljev Levice je namreč realizirala Golobova vlada s Svobodo na čelu. Leta 2018 je imela Levica več kot 83 tisoč volivcev, torej jih je izgubila okoli 30 tisoč. Na koncu jo bo morda pred izpadom iz parlamenta rešila nekoliko nižja volilna udeležba.

Precej manj volivcev je izgubila SD, ki je imela leta 2018 skoraj devet tisoč volivcev več kot štiri leta pozneje. Ta stranka ima tudi zelo zvesto volilno telo in ob nižji volilni udeležbi lahko pričakuje boljši odstotni delež.

Največ glasov je dosegla leta 2008, ko jo je po razpadu LDS obkrožilo več kot 320 tisoč volivcev, večinoma se je gibala pri okoli 100 tisočih, dno pa je dosegla leta 2014, ko je prepričala nekaj več kot 52 tisoč volivcev.

Svoboda je bila pred štirimi leti nova stranka. Njeni volivci so leta 2014 verjetno stavili na SMC, ki je dosegla več kot 301 tisoč glasov, štiri leta pozneje pa padla na manj kot 87 tisoč.

Primož Lavre

Leta 2011 je Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića prejela več kot 314 tisoč, nato pa z manj kot 30 tisoč glasovi izpadla iz državnega zbora. V primerjavi z njima je Svoboda v zelo dobri formi, saj ostaja vodilna stranka levosredinskega bloka in lahko še vedno zmaga na volitvah. Vse je odvisno od volilne udeležbe in razporeditve glasov med strankami znotraj posameznega političnega bloka.

Nižja volilna udeležba pomeni več možnosti za zmago desnosredinskega bloka – in obratno. Večja polarizacija pomeni tudi, da bosta dve največji stranki obdržali vodilno vlogo vsaka v svojem političnem bloku, toda trenutne javnomnenjske ankete ne kažejo tako velike razlike med njima, da ne bi moglo priti na volitvah do preobrata. Z drugimi besedami, Golobova Svoboda še vedno lahko prehiti Janševo SDS.

Anže Logar kot drugi Gregor Virant

Največja opozicijska stranka SDS je največje število glasov dosegla leta 2008, ko je sicer izgubila volitve, saj jo je prehitela SD pod vodstvom Boruta Pahorja.

Takrat je SDS obkrožilo skoraj 308 tisoč volivcev. Tako velike številke SDS ni nikoli več dosegla. Štiri leta pozneje je izgubila skoraj 20 tisoč volivcev; precej jih je zagotovo odnesel Gregor Virant s svojo Državljansko listo (takrat ga je obkrožilo več kot 92 tisoč volivcev).

Janševo SDS je relativno prehitela Jankovićeva Pozitivna Slovenija, a prav Virant je s svojimi poslanci pozneje omogočil drugo Janševo vlado, ki jo je leto pozneje tudi zrušil in vstopil v večinsko levosredinsko vlado.

Podobno zdaj Janševo SDS »ogrožajo« Demokrati Anžeta Logarja. Po eni strani najbolj posegajo v volilni bazen SDS, NSI in SLS, po drugi strani pa lahko med vsemi temi strankami pridobijo največ volivcev, ki so neopredeljeni oziroma so na prejšnjih volitvah stavili na Svobodo ali LMŠ.

Robert Balen

Demokrati v svojih vrstah združujejo tako nekdanje člane SDS kot tudi Svobode oziroma LMŠ. Zato se postavlja vprašanje, koliko teh volivcev lahko pridobi Logar in kam bo po volitvah odnesel njihove glasove.

Čeprav ga v Janševih strankarskih glasilih v zadnjih tednih blatijo in prikazujejo kot Golobovega »zlatega prinašalca«, je večja verjetnost, da bo prej omogočil Janševo četrto vlado kot Golobovo drugo, saj je bil vendarle dolga leta eden od vodilnih članov SDS, zunanji minister, nazadnje pa predsednik sveta stranke.

Na koliko volivcev izpred štirih let lahko računa Logar? Kot smo že omenili, jih je SDS takrat prepričala skoraj 280 tisoč, NSI skoraj 82 tisoč, Povežimo Slovenijo skoraj 41 tisoč, Naša dežela pa skoraj 18 tisoč.

Del teh volivcev bo skoraj zagotovo volil Logarja, zlasti slednjih dveh, ki več ne nastopata na letošnjih volitvah. V koaliciji Povežimo Slovenijo so bile SLS, ki zdaj nastopa na skupni listi z NSI, Konkretno, ki so se pripojili k Logarjevim Demokratom, in Nova ljudska stranka Franca Kanglerja, ki se je pridružila SDS.

Zato na te volivce računata tako skupna lista NSI-SLS-Fokus kot tudi SDS. NSI se je pred štirimi leti po številkah zelo približala rezultatom izpred 20 let, ko je dosegala okoli 90 tisoč glasov, še prej pa kot SKD presegala 100 tisoč. Volivcev LMŠ, na katere računa zlasti Logar, pa je bilo pred štirimi leti več kot 44 tisoč, leta 2018 pa celo več kot 112 tisoč.

Na koliko glasov lahko računa Prebilič

Na isto volilno bazo računa tudi Vladimir Prebilič s stranko Prerod, ki prav tako združuje precej veljakov nekdanje LMŠ. Ankete mu za zdaj ne kažejo vstopa v parlament, čeprav je bil presenečenje tako na predsedniških volitvah leta 2022 kot na evropskih dve leti pozneje, obakrat je nastopal kot kandidat stranke Vesna.

Na predsedniških volitvah je zbral dobrih 92 tisoč glasov (10, 6 odstotka), na evropskih pa več kot 71 tisoč, od teh je njega osebno (preferenčno) obkrožilo več kot 52 tisoč volivcev. Njegova uvrstitev v parlament je torej odvisna predvsem od tega, koliko teh svojih volivcev bo obdržal.

Primož Lavre

Podobno velja tudi za stranko Resnica Zorana Stevanovića, ki ji ankete kažejo možnost za vstop v državni zbor. Pred štirimi leti je prepričala več kot 34 tisoč volivcev, predsedniška kandidatka Sabina Senčar pa skoraj 52 tisoč.

Na evropskih volitvah 2024 je njihovi listi dalo glas skoraj 27 tisoč volivcev (3,97 odstotka). Neznanka pa je stranka Glas upokojencev Pavla Ruparja, saj na volitvah še ni nastopala.

Njegovi glavni privrženci bodo skoraj zagotovo ostali zvesti »Janezu« oziroma SDS, zato želi pridobiti glasove nekdanje stranke Desus, ki je pred štirimi leti prepričala 7840 volivcev.

Te pa nagovarja tudi njena naslednica Stranka generacij Vlada Dimovskega, ki se letos na volitve podaja v koaliciji z Zelenimi Andreja Čuša (ta je bil pred štirimi leti na listi Povežimo Slovenijo).

Scenariji naslednje vlade

Od volilnega uspeha vseh teh strank bo tako odvisna sestava naslednjega državnega zbora, predvsem koliko volivcev bodo obdržale oziroma pridobile.

Nižja volilna udeležba bi verjetno povečala možnost parlamentarne večine strank desno od sredine ter oblikovanja vladne koalicije SDS, NSI-SLS-Fokus in Demokratov Anžeta Logarja. V tem primeru najbrž tudi ne bi bilo nobenih zadržkov, da bi bil predsednik vlade Janez Janša.

Po zamenjavi Mateja Tonina z Jernejem Vrtovcem na čelu NSI, za katero je navijal tudi Janša, so odpadli njihovi pomisleki glede njegovega mandatarstva. V koalicijski SLS jih niso niti nikoli izrazili, prav tako tudi ne Logar, ki se sicer zavzema za koalicijo, obogateno s kakšno stranko iz nasprotnega političnega tabora.

Jure Klobčar

Višja volilna udeležba pa bi najbrž pomenila več možnosti za nadaljevanje sedanje levosredinske vlade, saj imajo te stranke več zaloge med neopredeljenimi volivci.

Še posebej če bosta poleg Svobode in SD parlamentarni prag prestopila tudi Levica z Vesno in Prebiličev Prerod, saj se slednja opredeljuje kot levosredinska stranka. Prav tako je ob višji volilni udeležbi večja možnost, da bi na volitvah Svoboda prehitela SDS.

A to pravzaprav ni nujno, saj je za ta scenarij bolj pomembno, da stranke levo od sredine dobijo absolutno večino glasov v državnem zboru. Tudi pomisleki glede Golobovega mandatarstva, ki jih ima zlasti Prebilič, bodo najbrž do konca volitev izzveneli, zlasti če bo Svoboda zelo malo zaostajala za SDS ali pa jo celo prehitela.

Primož Lavre

Tretji scenarij bi bila politično mešana vlada, v kateri bi bile stranke z obeh političnih polov, a ta se zdi malo verjeten. Težko bi prepričali katero od strank z leve polovice za vstop v četrto Janševo vlado.

Resda v SDS najbolj računajo na Prebiliča, ki ima v svojih vrstah tudi nekaj privržencev takšne rešitve, a je ta Janšo odločno zavrnil (po drugi strani pa je javno povedal, da je nazadnje volil NSI).

Na levi politični strani pa stavijo predvsem na Logarja, ki je »prestreljen« z njihovimi nekdanjimi člani, a takšno »avanturo« mu je (na omrežju X) odsvetoval celo Gregor Virant.

Bolj verjetno bi v večinsko levosredinsko vlado vstopil, če bi za to pridobil tudi NSI, iz nje pa izločil Levico, a prvak NSI Jernej Vrtovec odločno zavrača Goloba kot mandatarja. Kaj pa, če se zgodi, da oba politična bloka v državnem zboru dobita enako število mandatov, torej vsak po 44 poslancev?

V tem primeru se zdi koalicija dva plus dva (Svoboda-SD-Demokrati-NSI) veliko bolj verjetna, saj se bodo sveže izvoljeni poslanci bržkone ustrašili predčasnih volitev. Drugo pa je vprašanje, ali se je v tem primeru pripravljen umakniti Golob ali pa bo tako kot Janša vztrajal do (bridkega) konca.

Primož Lavre

Obstaja pa še četrti scenarij: če bi se v parlament uvrstila Stevanovićeva Svoboda in bi bila jeziček na tehtnici, hkrati pa je nihče ne bi hotel vzeti v vlado. V tem primeru bi bila pač od njega odvisna manjšinska vlada, bodisi Janševa bodisi Golobova, ki pa skoraj zagotovo ne bi zdržala štiri leta. Zato bi bila tudi v tem primeru večja verjetnost za tretji scenarij, torej za mešano vladno koalicijo.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.