Kočevski župan Vladimir Prebilič skoraj zagotovo ne bo nastopil na bližajočih se državnozborskih volitvah, zelo verjetno pa se bo podal na predsedniške volitve.

Na bližajočih se državnozborskih volitvah naj bi nastopilo tudi precej županov, večinoma na listi Povežimo Slovenijo, medtem ko je skupina okoli kočevskega župana ugotovila, da je trenutni politični prostor že dovolj zaseden.

Polarizacija političnega prostora ne poteka le med levico in desnico temveč tudi na osi med mestom in podeželjem. Predsednik vlade in SDS Janez Janša je končal polletno predsedovanje Slovenije Evropski uniji, še vedno pa »predseduje« županom.

Povežimo Slovenijo je politični projekt, ki bo nekatere opogumil, da bodo šli na volitve, zelo verjetno koga prijetno presenetil, medtem ko se bo kdo verjetno tudi razjezil. Jezni bodo predvsem nekateri iz SDS, za katero politični analitiki menijo, da je za tem projektom.

Zadnje dni je v ospredju vsaj toliko kot omikron – Robert Golob. Bo politik ali bo s svojo firmo gradil sončne elektrarne? Res ne vem, ali bi bil Golob uspešen tudi v politiki, vsekakor je pa dober demagog. In kako je že rekel dr. M. Tajnikar? Obnaša se – kot da je državna firma GEN-I njegova last.

Novi vodja nemških krščanskih demokratov (CDU) bi moral postati nekdanji vodja poslancev konservativne unije CDU/CSU v nemškem bundestagu Friedrich Merz, so na posvetovalnih volitvah, prvih tovrstnih v zgodovini stranke, odločili člani CDU. Za Merza jih je glasovalo kar 62,1 odstotka, a zadnjo besedo glede tega bodo imeli delegati.

Britanski konservativci premierja Borisa Johnsona so na nadomestnih volitvah v enem od volilnih okrajev utrpeli boleč poraz. Poslanski sedež v okraju North Shropshire, ki so ga skoraj 200 let neprekinjeno zasedali torijci, jim je z veliko prednostjo iz rok prevzela kandidatka liberalnih demokratov. Johnson je prevzel odgovornost za poraz.

Udeleženci javne tribune V kakšni državi želimo živeti?, ki jo je pripravilo gibanje Bodi sprememba, so v razpravi poudarili nujnost normalizacije države, kar naj bi po njihovi oceni prinesle volitve. Razprava pa je zaradi napovedane politične aktivacije nekdanjega predsednika uprave Gen-I Roberta Goloba pritegnila tudi veliko pozornosti.

Vodenje Foruma starejši SD je na današnji hibridni volilni konferenci foruma prevzel Dušan Semolič. Kot je dejal, je prepričan, da lahko forum okrepi stranko predvsem pri pomembnih ciljih, kot so socialna pravičnost, večja solidarnost, odprava diskriminacije v družbi in izboljšanje položaja starejših.

Decembrska javnomnenjska raziskava Dela, ki jo je opravila Mediana, kaže, da je delež zelo nezadovoljnih z delom vlade nekoliko manjši. Med strankami sta v zadnjem mesecu največ pridobili SDS in SAB, anketa pa je še pokazala, da bi novinci na političnem prizorišču verjetno precej spremenili lestvico.

Burno politično dogajanje dobiva pospeške, sredina političnega prostora je pregreta. Vsi razen Kula in SDS se razglašajo za politično sredino.

Zoran Potič v komentarju Ključ do vitalnosti demokracije piše o novih strankah, ki nastajajo pred volitvami. Glede na raziskavo javnega mnenja Novi obrazi bi se lahko volivci, ki se ne opredeljujejo po liniji levo-desno, zatekli k stranki Roberta Goloba, meni. Ne bi bilo pa presenetljivo, če bi uspelo še kakšni novi zeleni stranki, navaja.

Francija si bo v času svojega polletnega predsedovanja Svetu Evropske unije v prvi polovici leta 2022 prizadevala za močno in suvereno EU, je danes napovedal francoski predsednik Emmanuel Macron. Zavzel se je za zaščito zunanjih meja EU in reformo schengenskih pravil ter poudaril pomen boja proti manipulacijam določenih regionalnih sil na Balkanu.

Nedavno izvoljena predsedniška kandidatka francoskih konservativnih Republikancev Valerie Pecresse v anketah beleži velik vzpon priljubljenosti. Ena izmed njih ji v drugem krogu napoveduje celo zmago nad trenutnim predsednikom Emmanuelom Macronom in je obenem prvi pokazatelj možnosti, da bi Macron lahko izgubil volitve.

V DZ so včeraj odmevali tudi rezultati javnomnenjske ankete Radiotelevizije Slovenija. Glede na rezultate bi namreč volivci znatno podporo namenili nekaterim novim strankam, kar bi utegnilo vplivati na razmerja med parlamentarnimi strankami. V delu opozicije ob tem izpostavljajo pomen priprave programov, s katerimi bodo stranke nagovarjale volivce.

Preiskovalna komisija DZ, ki ugotavlja domnevno pranje denarja v NKBM in domnevno nezakonito financiranje SDS, in sicer tudi v primeru volilne kampanje SDS za volitve v DZ leta 2018, bo danes zaslišala več prič, med njimi ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa. Še pred njim bodo zaslišali državnega sekretarja na tem ministrstvu Boža Predaliča.

Delo vlade kot negativno ocenjuje skupaj kar 59,7 odstotka vprašanih, kaže anketa Mediane za Radiotelevizijo Slovenija (RTVS). Na volitvah bi največ oziroma 16,3 odstotka anketirancev podprlo stranko SDS. Sledijo SD z 11,8 odstotka podpore, Levica z 8,4 odstotka, LMŠ z 8,3 odstotka, NSi s 5,9 odstotka in SAB s 4,3 odstotka podpore.

Svet stranke DeSUS je na današnji seji sprejel sklep, da predsednika stranke Ljuba Jasniča pooblastijo za pogovore o morebitnem sodelovanju na volitvah z drugimi političnimi strankami. Največ možnosti za povezovanje Jasnič za zdaj vidi z nepovezanimi poslanci, a poudarja, da je DeSUS samostojna stranka, ki pripravlja lasten volilni program.

Svet DeSUS bo na današnji seji v Gorjuši pri Domžalah obravnaval osnutek volilnega programa za nastop na pomladanskih državnozborskih volitvah. Predsednik sveta Anton Urh je za STA dejal, da je besedilo dobro, poudarja pa tisto, zaradi česar je bila stranka pred 30 leti tudi ustanovljena, to pa je zavzemanje za upokojence.

Delo vlade podpira 28,3 odstotka vprašanih, nasprotuje ji 62,2 odstotka, kaže anketa, ki jo je za POP TV opravila agencija Mediana. Največ vprašanih bi volilo SDS, ki v primerjavi z oktobrom beleži upad podpore. Na vrhu najbolj priljubljenih politikov ostaja evropska poslanka NSi Ljudmila Novak.