CDU je stranka, ki je bila od konca druge svetovne vojne največ časa, več kot pet desetletij, na čelu Nemčije, nazadnje je največje evropsko gospodarstvo kar 16 let vodila kanclerka Angela Merkel. Po bolečem porazu na septembrskih volitvah v bundestag, ko sta CDU in CSU skupaj prejeli le dobrih 24 odstotkov glasov, najmanj v svoji zgodovini, so se konservativci preselili v opozicijo, obenem pa so se pričakovano odločili za prevetritev stranke.
Potem ko je po volitvah s čela CDU odstopil njen kanclerski kandidat Armin Laschet in tako prevzel odgovornost za poraz, so se v CDU odločili, da prvič v svoji zgodovini za mnenje o tem, kdo naj stranko vodi v prihodnje, predhodno povprašajo svojih skoraj 400.000 članov. In ti so se zdaj na volitvah - te so od 4. decembra do četrtka potekale po spletu in pošti - jasno izrekli, da si na tem položaju želijo dolgoletnega vidnega člana Merza.
Merz je namreč prejel 62,1 odstotka glasov in tako absolutno večino, potrebno za zmago že v prvem krogu, je danes sporočil generalni sekretar CDU Paul Ziemiak. Zunanjepolitični strokovnjak CDU Norbert Röttgen jih je prejel 25,8, donedavni vodja kanclerskega urada Helge Braun pa le 12,1 odstotka, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Udeležba je bila 66-odstotna.
Uradno mora sicer novega vodjo stranke zdaj potrditi še 1001 delegat na kongresu, ki bo potekal virtualno 21. in 22. januarja. A kot piše dpa, skorajda ni verjetno, da bi delegati šli proti volji članstva. Kongresu bodo sledile še volitve po pošti, na katerih bodo člani dokončno potrdili svojega novega vodjo.
66-letni Merz velja za predstavnika konservativnejše in gospodarstvu prijaznejše struje v CDU. Leta 2002 je moral vodenje poslanske skupine prepustiti Merklovi, dve leti kasneje je odstopil še kot namestnik vodje poslanske skupine, leta 2009 pa je zapustil bundestag in se v naslednjem desetletju v celoti posvetil poklicu odvetnika.
Merklova se je s čela stranke poslovila že konec leta 2018. Nasledila jo je njena izbranka, Annegret Kramp-Karrenbauer, ki pa je leta 2020 štafeto predala Laschetu. Merz je bil protikandidat tako Kramp-Karrenbauerjeve kot Lascheta, uspelo pa mu bo očitno šele v tretjem poskusu.