Slovenija pri razvoju ne začenja iz nič. Ima podjetja, ki izvažajo v najzahtevnejše svetovne trge, industrijsko tradicijo, ki sega v desetletja, in tehnološke niše, v katerih smo globalno konkurenčni. V farmaciji in biotehnologiji, avtomobilski industriji, elektroindustriji in informacijskih tehnologijah ter še kakšni panogi slovensko znanje že dosega standarde, ki jih postavljajo najpomembnejši svetovni kupci. Toda ključno vprašanje ni, kaj imamo danes — temveč ali bomo to znali pravočasno in pametno povezati.

Prav to je izhodišče programa Made in Slovenia 2035, ki ga je Gospodarska zbornica Slovenije pripravila skupaj z več kot 90 strokovnjaki in gospodarstveniki. Ne gre za sektorski dokument ali interno agendo ene interesne skupine. Gre za razvojni okvir in poziv — poziv vsem, ki soustvarjajo slovensko prihodnost: podjetjem, državi, izobraževalnim institucijam, raziskovalcem, lokalnim skupnostim in zaposlenim k sodelovanju in dogovoru o prihodnjem razvoju Slovenije.

Gospodarstvo ni cilj — je pogoj

Razprava o gospodarskem razvoju v Sloveniji pogosto zaide v past: na eni strani podjetja z jasnimi pričakovanji glede poslovnega okolja, na drugi strani država z omejitvami. Made in Slovenia 2035 ta okvir zavrača. Gospodarski razvoj ni cilj sam po sebi — je pogoj za vse, kar si kot družba želimo.

Kakovostna delovna mesta nastajajo tam, kjer podjetja ustvarjajo visoko dodano vrednost. Višje plače sledijo večji produktivnosti. Uspešna podjetja več prispevajo v javne blagajne — in od tega so odvisni zdravstvo, šolstvo, pokojninski sistem, infrastruktura, varnost in nenazadnje tudi skrb za socialno šibkejše. Razvoj prinaša priložnosti za mlade, bolj enakomerno rast regij in več prostora za podporo kulturi, športu in skupnostnim pobudam.

Slovenija se hkrati sooča z dvema resnima izzivoma: prenizko produktivnostjo oziroma dodano vrednostjo in demografskimi spremembami. Oba vplivata na dolgoročno vzdržnost javnih sistemov. Odgovor nanje ni varčevanje — je razvoj.

Od dobavitelja k ustvarjalcu

Slovenija je v zadnjih desetletjih zgradila izvozno uspešno gospodarstvo. Toda biti del globalnih verig vrednosti kot dobavitelj komponente ni isto kot biti ustvarjalec lastne rešitve. Naslednji razvojni preskok zato zahteva premik: več domačega razvoja, lastnih inovacij, blagovnih znamk in naprednih poslovnih modelov.

arhiv GZS

To ni abstraktna ambicija. Slovenija ima za to temelje. Farmacija in biotehnologija že danes ustvarjata visoko dodano vrednost ter imata vzpostavljeno intenzivno sodelovanje med znanostjo in industrijsko proizvodnjo. Trajnostna mobilnost in elektroindustrija sta področji, kjer slovensko znanje vstopa v globalne dobaviteljske verige vodilnih proizvajalcev. Les je naravni vir, ki ga imamo v izobilju, a ga premalo predelujemo doma. Proizvodnja materialov in krožno gospodarstvo odpirajo prostor za manjšo odvisnost od uvoza in zagotavljajo ključne materiale (npr. steklo, kovina, papir, kemične snovi…) za ostale gospodarske panoge IKT in digitalne tehnologije dvigujejo produktivnost in omogočajo nove poslovne modele v vseh panogah. Logistika, gradbeništvo in agroživilske verige pa so hrbtenica odpornosti in regionalnega razvoja.

Prihodnost Slovenije se ne gradi v eni sami panogi. Gradi se v povezovanju — mobilnosti, materialov, farmacije, digitalizacije, infrastrukture in ljudi.

Okolje, ki omogoča razvoj

V globalni konkurenci danes ne tekmujejo samo podjetja — tekmujejo poslovna okolja. Ko podjetje presoja, kje bo investiralo, kje odprlo nov razvojni center ali razširilo proizvodnjo, gleda na hitrost postopkov, predvidljivost zakonodaje, davčno okolje, dostopnost energije, razpoložljivost kadrov in podporo raziskavam.

Slovenija je na področju privlačnosti in konkurenčnosti za vlaganja v gospodarstvo v zadnjih letih padla na najnižje mesto v zgodovini države. Prav zato moramo ustvariti pogoje, ki bodo podjetjem omogočali lažje vlaganje, rast in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest doma. To ni ozka zahteva gospodarstva — to je predpogoj za investicije, nova delovna mesta, tudi višje plače, razvoj regij in stabilnejše javne sisteme. Stabilno in razvojno naravnano okolje koristi vsem.

Razvoj je mogoč samo skupaj

Razvojni preboj ne nastane v eni instituciji, eni panogi ali eni politiki. Nastane tam, kjer sodelujejo podjetja, država, univerze, inštituti, lokalne skupnosti in zaposleni ter ob podpori širše javnosti. Vsak od teh deležnikov ima svojo vlogo — in brez kateregakoli od njih zgodba ne deluje.

Podjetja potrebujejo znanje, usposobljene kadre, infrastrukturo in predvidljivo okolje. Država potrebuje podjetja, ki ustvarjajo dodano vrednost, zaposlujejo in prispevajo v skupno blagajno. Raziskovalne institucije potrebujejo poti za prenos znanja v prakso. Izobraževalni sistem mora razvijati kompetence, ki jih jutri zahteva trg. Lokalna okolja so ključna za sprejem investicij in regionalni razvoj.

Made in Slovenia 2035 je povabilo k takšnemu skupnemu razvojnemu dogovoru. Njegova vrednost ni v tem, da našteva ukrepe — temveč da pokaže, kje Slovenija že ima razvojne temelje in kaj moramo narediti, da jih spremenimo v širšo korist za vse ljudi.

Slovenija ima znanje, podjetja, naravne vire in podjetniško energijo. Do leta 2035 bo odločilno, ali jih bo znala povezovati v model, ki ustvarja večjo vrednost doma — in jo vrača ljudem skozi boljše priložnosti, kakovostna delovna mesta, stabilne javne storitve in višjo kakovost življenja.

Made in Slovenia 2035 je razvojni program Gospodarske zbornice Slovenije, pripravljen v sodelovanju z več kot 90 strokovnjaki in gospodarstveniki.