V Washingtonu se bo danes na ustanovnem zasedanju sešel novi ameriški kongres. Na položaje bodo prisegli člani predstavniškega doma in senata, ki so bili izvoljeni na splošnih volitvah 3. novembra lani. Doslej 117. zasedanje ameriškega zveznega kongresa že v sredo čaka uradna potrditev izida predsedniških volitev.

Ameriška tajna služba, ki je zadolžena za varovanje predsednikov ZDA, bo novoizvoljenemu predsedniku Josephu Bidnu namenila nove agente oziroma tiste, ki so ga varovali že v času, ko je bil podpredsednik ZDA v vladi predsednika Baracka Obame.

Prejšnji ponedeljek se je iztekel rok za uskladitev volilne zakonodaje z odločbo ustavnega sodišča. To je razsodilo, da volilni okraji v sedanji obliki niso skladni z ustavo, saj je razmerje med največjim in najmanjšim okrajem preveliko (volilni okraj Grosuplje ima 3,7 krat več volivcev kot Hrastnik).

Večje spremembe v javnomnenjski podpori je opaziti pri strankah DeSUS in NSi, pri ostalih pa večjih premikov ni, je pokazala decembrska anketa, ki jo je za Večer in Dnevnik opravila agencija Ninamedia. Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi tako volivce zopet najbolj prepričala največja koalicijska stranka SDS. Tudi tokrat je podpora vladi nizka.

Z današnjim dnem se izteka rok, ki ga je ustavno sodišče dalo državnemu zboru, da volilno zakonodajo uskladi z ustavo. Ustavno sodišče je namreč 21. decembra 2018 ugotovilo, da je del zakonodaje o volitvah v DZ zaradi prevelikih razlik med volilnimi okraji v neskladju z ustavo. DZ pa je naložilo, da odločbo uveljavi v dveh letih.

»Ja odločitev je dozorela. Čas je za novo stranko! Jaz in moji somišljeniki bomo ustanovili stranko,« piše na Facebook strani Gibanja v podporo dr. Aleksandre Pivec.

Prihaja leto, ki se bo zapisalo v politično zgodovino Nemčije in sveta. Predvidoma se bo po jesenskih parlamentarnih volitvah namreč iz politike umaknila kanclerka Angela Merkel. Najvplivnejša ženska na svetu je zaznamovala zadnjih 15 let in mnogi si ne predstavljajo, kakšna bo pot Nemčije po njej.

Spremembe volilne zakonodaje z ukinitvijo okrajev in uvedbo preferenčnega glasu, ki so jih vložile poslanske skupine SAB, LMŠ, Levica in SD, tudi tokrat v državnem zboru niso dobile potrebne dvotretjinske večine. Za novelo zakona je glasovalo 55 poslank in poslancev, proti 26, navzočih jih je bilo 84.

Poslanci bodo na današnji izredni seji vnovič odločali o ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi relativnega prednostnega glasu pri parlamentarnih volitvah. Predlog so na matičnem odboru pred tednom dni podprli poslanci iz vrst predlagateljic SAB, LMŠ, Levice in SD ter koalicijskih SMC in NSi. Za uspeh je potrebnih 60 poslanskih glasov.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Joe Biden je v torek dejal, da mu zdravstveni strokovnjaki priporočajo, naj se čim prej cepi proti covidu-19. Dodal je, da se je pripravljen cepiti pred javnostjo takoj, ko bo to mogoče. Ne želi pa ustvarjati vtisa, da prehiteva vrsto, zato se bo cepil, ko bo na vrsti.

Člani Zdravniške zbornice Slovenije so za svojo predsednico izbrali infektologinjo Bojano Beović, ki je širši javnosti postala znana po vodenju svetovalne skupine za covid-19. Prejela je 3154 glasov, njena protikandidatka v drugem krogu volitev Tanja Petkovič pa 2706, so za STA pojasnili v zbornici.

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes čestital Joeju Bidnu za zmago na novembrskih predsedniških volitvah v ZDA in izrazil upanje, da bi državi lahko kljub razlikam prispevali k reševanju izzivov, s katerimi se sooča svet, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Bidnu je danes čestital tudi poljski predsednik Andrzej Duda.

Novoizvoljeni predsednik ZDA Joseph Biden je v ponedeljek po potrditvi svoje volilne zmage na elektorskem kolidžu dejal, da je demokracija zmagala v bitki za dušo Amerike. Svojega nasprotnika republikanca Donalda Trumpa je obtožil napada na ameriško demokracijo brez primere.

Elektorji ameriških zveznih držav in prestolnice Washington so v ponedeljek pričakovano potrdili volilno zmago demokrata Josepha Bidna nad republikancem Donaldom Trumpom. Glasovali niso le še elektorji v Kaliforniji in na Havajih, kjer ni pričakovati nobenih zapletov.

Elektorji posameznih ameriških zveznih držav bodo danes na volilnem kolegiju oddali svoje glasove za prihodnjega predsednika in podpredsednika ZDA ter s tem potrdili volilno zmago demokrata Josepha Bidna in Kamale Harris proti republikancema Donaldu Trumpu in Miku Penceu.

Vrhovno sodišče ZDA je v petek zavrnilo tožbo Teksasa proti izidom predsedniških volitev v Wisconsinu, Michiganu, Georgii in Pensilvaniji. Tožbi, ki je zahtevala, da sodišče v štirih državah pripiše zmago sedanjemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, se je pridružilo kar 17 republikanskih zveznih držav.

Prva dama ZDA Melania Trump naj bi za razliko od svojega moža predsednika Donalda Trumpa sprejela realnost njegovega poraza na volitvah in se po poročanju televizije CNN pripravlja na odhod iz Bele hiše in selitev domov v Mar-a-Lago na Florido in v New York.

Odbor DZ za notranje zadeve ima danes na mizi predlog novele zakona o volitvah v DZ, s katerim opozicijske stranke predlagajo ukinitev volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu. Tako bo jasno, ali lahko predlog, ki ga bo DZ predvidoma obravnaval na izredni seji prihodnji petek, tokrat računa na potrebno dvotretjinsko večino poslanskih glasov.

Vrhovno sodišče ZDA je v torek zavrnilo zahtevo republikancev iz Pensilvanije, naj se razveljavi izid predsedniških volitev v tej državi, kjer je demokrat Joe Biden premagal republikanca Donalda Trumpa. Zavrnitev zahteve je prišla na dan, ko so vse zvezne države potrdile svoje izide in elektorje, ki bodo 14. decembra glasovali o predsedniku ZDA.

Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Venezueli je pričakovano slavila socialistična stranka predsednika Nicolasa Madura, ki je z zavezniki prevzela nadzor v enodomni nacionalni skupščini. Ta je bila še zadnja utrdba opozicije pod vodstvom Juana Guaidoja, ki je volitve bojkotirala.