Evropski voditelji bodo v ponedeljek ameriškega predsednik Donalda Trumpa vprašali, v kolikšni meri bo podprl varnostna jamstva za Ukrajino, je po današnjem virtualnem srečanju zaveznic Ukrajine v okviru t. i. koalicije voljnih povedal francoski predsednik Emmanuel Macron. Ob tem je dodal, da si ruski predsednik Vladimir Putin ne želi miru.

Rusija z zavračanjem dogovora o prekinitvi ognja zapleta prizadevanja za končanje vojne, je v soboto po poročanju francoske tiskovne agencije AFP izjavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ukrajinski predsednik bo sicer v ponedeljek odpotoval v Washington na pogovore z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom o končanju vojne.

Z izjavo, da je Rusija velika, Ukrajina pa majhna, je ameriški predsednik Donald Trump poslal zelo jasno sporočilo, da ZDA ne bodo branile ukrajinskih stališč, je po srečanju Trumpa z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom za STA ocenil analitik Klemen Grošelj. Po njegovih besedah je Trump tako Ukrajino prepustil "ruski interesni sferi".

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu kolegu Vladimirju Putinu na srečanju na Aljaski predal pismo soproge Melanie glede med vojno ugrabljenih ukrajinskih otrok, poročajo tuji mediji. Ruski predsednik je medtem pred odhodom s srečanja obiskal grobove sovjetskih vojakov v mestu Anchorage.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo današnje pogovore z evropskimi voditelji opravil iz Berlina. Pred tem je danes ponovno posvaril pred ruskim zavajanjem. Po njegovih besedah namreč ni znakov, da se Moskva pripravlja na končanje vojne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajina mora imeti svobodo, da sama odloča o svoji usodi, so danes v skupni izjavi poudarili voditelji držav EU. Pred napovedanim srečanjem predsednikov ZDA in Rusije na Aljaski so opozorili, da lahko resnična mirovna pogajanja stečejo šele po prekinitvi ognja ali zmanjšanju sovražnosti.

4. avgusta 1995 ob petih zjutraj je hrvaška vojska začela silovit napad na položaje samooklicane Republike Srbske krajine. Srbsko paradržavo, ki je obstajala od t. i. balvanske revolucije avgusta 1990, so napadli z letali, raketami, topništvom, oklepniki in pehoto. Okoli 130 tisoč hrvaških vojakov in tri tisoč policijskih specialcev je popolnoma presenetilo sovražnika in že naslednji dan so brez večjega odpora vkorakali v Knin, predsednik Franjo Tuđman pa je 6. avgusta v zmagovitem govoru razglasil, da je Hrvaška osvobojena in da na njenem ozemlju ni več srbskih paravojaških skupin, ki so pred tem zasedale skoraj petino hrvaškega ozemlja. Toda po 7. avgustu je Hrvaška izgubila tudi okoli 150 tisoč etničnih Srbov, ki so v strahu pred maščevanjem v naglici pobegnili v sosednji Bosno in Srbijo.

Ukrajina bo tujim orožarskim podjetjem omogočila testiranje orožja na fronti, je v četrtek sporočila platforma Brave1, ki jo je ustanovila ukrajinska vlada. Več podjetij je zainteresiranih za sodelovanje, v ta namen pa so pri Brave1 pripravili seznam tehnologij, ki jih želijo testirati. Med njihovimi prioritetami je zlasti področje zračne obrambe.

Rusija je ponoči z okoli 400 droni napadla Ukrajino, pri čemer je bilo ranjenih najmanj 15 ljudi, je danes povedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Moskva tako kljubuje opozorilom predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je ta teden napovedal nove dobave orožja za Kijev in Rusiji zagrozil z visokimi carinami, če v roku 50 dni ne ustavi vojne.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo napovedal, da bodo ZDA Ukrajini dobavile več sistemov zračne obrambe patriot, ki jih bo v celoti plačala Evropska unija. Podrobnosti posla niso znane. Na obisk v Washington medtem danes prihaja generalni sekretar Nata Mark Rutte.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek povedal, da je z zvezo Nato sklenil dogovor, s katerim bodo ZDA prek zavezništva dobavile orožje Ukrajini. Omenil je, da bo Washington zavezništvu dobavil sisteme zračne obrambe patriot in dodal, da bo za orožje v celoti plačal Nato.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je danes v prvi javni izjavi po torkovi razglasitvi prekinitve ognja med Iranom in Izraelom oznanil zmago v 12-dnevni vojni. Ob tem je kritiziral zlasti ZDA, ki z napadom na iranske jedrske objekte po njegovem niso dosegle ničesar.

ZDA trdijo, da so v nočnih napadih na iranske jedrske objekte uničile iranski jedrski program, da pa niso v vojni z Iranom. Kakšno škodo so napadi povzročili, še ni znano. Iran bi lahko v odgovor na napad zaprl strateško pomembno Hormuško ožino. Iz sveta medtem prihajajo pozivi k umiritvi razmer in vrnitvi za pogajalsko mizo.

Vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo je bila podložena z obljubo, da »Najprej Amerika« pomeni tudi konec tveganih in dragih spopadov v tujini. Njegovo navidezno mirovništvo je (bilo) odmik od ustaljenih politik tako republikancev kot demokratov, zato je del njegovega gibanja MAGA bojeviti zasuk proti Iranu označil za izdajo protivojnega mandata. A tako kot vedno ne gre za strateško odločitev, temveč še eno muhavost voditelja brez jasne strategije.

V zadnjem mesecu se je, kot se zdi, pričel uresničevati najbolj črn scenarij glede vojne v Ukrajini – ta bo, kot vse kaže, potekala še dolgo, leta, morda celo desetletja. Vmes bodo krajša ali daljša premirja, nato pa se bo podivjani ples orožja na vzhodnoevropskih stepah nadaljeval.

Ruski predsednik Vladimir Putin ne vidi grožnje v krepitvi obrambnih izdatkov Nata, saj je Rusija po njegovem prepričanju sposobna zagotavljati svojo varnost. Nadaljevala bo tudi ofenzivo v Ukrajini, je napovedal v Sankt Peterburgu. Pripravljen se je srečati z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, a šele v zadnji fazi pogovorov.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je danes ZDA posvaril pred vojaško intervencijo v Iranu. V televizijskem nagovoru, ki ga je prebral napovedovalec, je sporočil, da se njegova država ne bo predala ali pristala na "vsiljen mir". Predsedniku ZDA Donaldu Trumpu je tudi sporočil, naj grozi tistim, ki se groženj bojijo.

Ukrajinska varnostna služba SBU je po lastnih navedbah davi izvedla nov napad na Krimski most, ki Rusijo povezuje s polotokom Krim, ki ga zaseda od leta 2014. Obseg škode za zdaj ni jasen. Ukrajinska stran je navedla, da je most močno poškodovan, ruski mediji pa poročajo, da so most popoldan znova zaprli za ves promet.

V ukrajinskih napadih na območja pod nadzorom ruskih sil v ukrajinskih regijah Zaporožje in Herson je bila poškodovana energetska infrastruktura, so sporočile proruske oblasti. Po njihovih navedbah je posledično brez elektrike ostalo več kot 700.000 ljudi. Napadi niso vplivali na delovanje nuklearke v Zaporožju. Napade nadaljuje tudi ruska stran.

Odgovor na vprašanje, ali je Ukrajina kaj bližje miru ali pa nas čaka nova ruska ofenziva, se skriva v glavi Vladimirja Vladimiroviča Putina. Že četrt stoletja je nesporni vladar Kremlja in prvi ruski voditelj po Stalinu, ki je doma ustvaril piramidni sistem absolutne oblasti, zatrl opozicijo, civilno družbo in neodvisne medije.