Sam sicer simpatizira s kakršnim koli poskusom, ki bi ljudem v Iranu prinesel resnično svobodo. "Gotovo je, da tega ne bo mogoče doseči z bombardiranjem," je povedal Rushdie. Slavni pisatelj tudi ne verjame, da je svoboda Irancev del "projekta gospoda Trumpa".

"Iranski režim žal ni tako šibak, kot mislijo ljudje, in to zato, ker je zelo brezobziren," je še povedal Rushdie in dodal, da se je med nemiri v Iranu pokazalo, koliko lastnih ljudi je režim pripravljen ubiti.

Hkrati je Rushdie, ki živi v ZDA, v pogovoru v Berlinu še povedal, da je zgodovina nepredvidljiva in da lahko zelo nepričakovano spremeni smer. Kot primer je omenil dogodke v nekdanji Nemški demokratični republiki leta 1989, ko je padel zloglasni Berlinski zid.

Istega leta je takratni iranski verski voditelj, ajatola Homeini za Rushdieja izrekel fatvo ali smrtno obsodbo zaradi njegovega romana Satanski stihi. Nekateri muslimani so menili, da delo, ki je izšlo leta 1988, žali njihova verska čustva.

Avtor je zaradi tega desetletja živel v stalni nevarnosti in bil prisiljen živeti daleč stran od javnosti in pod policijsko zaščito. Iranska vlada je nato leta 1998 napovedala, da ne bo več poskušala izvršiti fatve proti Rushdieju, zaradi česar je pisatelj lahko zaživel svobodneje.

Leta 2022 je bil pisatelj v napadu z nožem v ZDA hudo poškodovan in je oslepel na eno oko.