4. avgusta 1995 ob petih zjutraj je hrvaška vojska začela silovit napad na položaje samooklicane Republike Srbske krajine. Srbsko paradržavo, ki je obstajala od t. i. balvanske revolucije avgusta 1990, so napadli z letali, raketami, topništvom, oklepniki in pehoto. Okoli 130 tisoč hrvaških vojakov in tri tisoč policijskih specialcev je popolnoma presenetilo sovražnika in že naslednji dan so brez večjega odpora vkorakali v Knin, predsednik Franjo Tuđman pa je 6. avgusta v zmagovitem govoru razglasil, da je Hrvaška osvobojena in da na njenem ozemlju ni več srbskih paravojaških skupin, ki so pred tem zasedale skoraj petino hrvaškega ozemlja. Toda po 7. avgustu je Hrvaška izgubila tudi okoli 150 tisoč etničnih Srbov, ki so v strahu pred maščevanjem v naglici pobegnili v sosednji Bosno in Srbijo.

Ukrajina bo tujim orožarskim podjetjem omogočila testiranje orožja na fronti, je v četrtek sporočila platforma Brave1, ki jo je ustanovila ukrajinska vlada. Več podjetij je zainteresiranih za sodelovanje, v ta namen pa so pri Brave1 pripravili seznam tehnologij, ki jih želijo testirati. Med njihovimi prioritetami je zlasti področje zračne obrambe.

Rusija je ponoči z okoli 400 droni napadla Ukrajino, pri čemer je bilo ranjenih najmanj 15 ljudi, je danes povedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Moskva tako kljubuje opozorilom predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je ta teden napovedal nove dobave orožja za Kijev in Rusiji zagrozil z visokimi carinami, če v roku 50 dni ne ustavi vojne.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo napovedal, da bodo ZDA Ukrajini dobavile več sistemov zračne obrambe patriot, ki jih bo v celoti plačala Evropska unija. Podrobnosti posla niso znane. Na obisk v Washington medtem danes prihaja generalni sekretar Nata Mark Rutte.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek povedal, da je z zvezo Nato sklenil dogovor, s katerim bodo ZDA prek zavezništva dobavile orožje Ukrajini. Omenil je, da bo Washington zavezništvu dobavil sisteme zračne obrambe patriot in dodal, da bo za orožje v celoti plačal Nato.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je danes v prvi javni izjavi po torkovi razglasitvi prekinitve ognja med Iranom in Izraelom oznanil zmago v 12-dnevni vojni. Ob tem je kritiziral zlasti ZDA, ki z napadom na iranske jedrske objekte po njegovem niso dosegle ničesar.

ZDA trdijo, da so v nočnih napadih na iranske jedrske objekte uničile iranski jedrski program, da pa niso v vojni z Iranom. Kakšno škodo so napadi povzročili, še ni znano. Iran bi lahko v odgovor na napad zaprl strateško pomembno Hormuško ožino. Iz sveta medtem prihajajo pozivi k umiritvi razmer in vrnitvi za pogajalsko mizo.

Vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo je bila podložena z obljubo, da »Najprej Amerika« pomeni tudi konec tveganih in dragih spopadov v tujini. Njegovo navidezno mirovništvo je (bilo) odmik od ustaljenih politik tako republikancev kot demokratov, zato je del njegovega gibanja MAGA bojeviti zasuk proti Iranu označil za izdajo protivojnega mandata. A tako kot vedno ne gre za strateško odločitev, temveč še eno muhavost voditelja brez jasne strategije.

V zadnjem mesecu se je, kot se zdi, pričel uresničevati najbolj črn scenarij glede vojne v Ukrajini – ta bo, kot vse kaže, potekala še dolgo, leta, morda celo desetletja. Vmes bodo krajša ali daljša premirja, nato pa se bo podivjani ples orožja na vzhodnoevropskih stepah nadaljeval.

Ruski predsednik Vladimir Putin ne vidi grožnje v krepitvi obrambnih izdatkov Nata, saj je Rusija po njegovem prepričanju sposobna zagotavljati svojo varnost. Nadaljevala bo tudi ofenzivo v Ukrajini, je napovedal v Sankt Peterburgu. Pripravljen se je srečati z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, a šele v zadnji fazi pogovorov.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je danes ZDA posvaril pred vojaško intervencijo v Iranu. V televizijskem nagovoru, ki ga je prebral napovedovalec, je sporočil, da se njegova država ne bo predala ali pristala na "vsiljen mir". Predsedniku ZDA Donaldu Trumpu je tudi sporočil, naj grozi tistim, ki se groženj bojijo.

Ukrajinska varnostna služba SBU je po lastnih navedbah davi izvedla nov napad na Krimski most, ki Rusijo povezuje s polotokom Krim, ki ga zaseda od leta 2014. Obseg škode za zdaj ni jasen. Ukrajinska stran je navedla, da je most močno poškodovan, ruski mediji pa poročajo, da so most popoldan znova zaprli za ves promet.

V ukrajinskih napadih na območja pod nadzorom ruskih sil v ukrajinskih regijah Zaporožje in Herson je bila poškodovana energetska infrastruktura, so sporočile proruske oblasti. Po njihovih navedbah je posledično brez elektrike ostalo več kot 700.000 ljudi. Napadi niso vplivali na delovanje nuklearke v Zaporožju. Napade nadaljuje tudi ruska stran.

Odgovor na vprašanje, ali je Ukrajina kaj bližje miru ali pa nas čaka nova ruska ofenziva, se skriva v glavi Vladimirja Vladimiroviča Putina. Že četrt stoletja je nesporni vladar Kremlja in prvi ruski voditelj po Stalinu, ki je doma ustvaril piramidni sistem absolutne oblasti, zatrl opozicijo, civilno družbo in neodvisne medije.

Ukrajina je ponoči z droni napadla cilje v Rusiji, kjer naj bi med drugim zadela tovarno baterij v regiji Lipeck. Po navedbah ruskih oblasti je bilo poškodovanih osem ljudi. Ukrajinski napadi so bili usmerjeni tudi proti Moskvi, zaradi česar je bil znova moten zračni promet. Rusija je sporočila, da je sestrelila več kot sto ukrajinski dronov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz, britanski premier Keir Starmer in poljski premier Donald Tusk so danes govorili s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom o pogajanjih med Ukrajino in Rusijo v Turčiji. Voditelji so v pogovoru s Trumpom izpostavili pomen pritiska na Moskvo.

V Istanbulu so se danes po približno uri in pol končala prva neposredna pogajanja med ukrajinsko in rusko delegacijo po letu 2022. Pogajalci obeh strani so sporočili, da so se dogovorili o izmenjavi vojnih ujetnikov ter da so razpravljali o prekinitvi ognja in morebitnem srečanju predsednikov držav.

Rusija namerno napada hotele v Ukrajini, v katerih bivajo novinarji, ki poročajo o vojni, so danes opozorili pri nevladnih organizacijah Novinarji brez meja (RSF) in ukrajinski Truth Hounds. Napade so označili za vojne zločine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na predvečer predlani ukinjenega nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja bo danes ob 21. uri na Trgu Republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Predsednik Nove Slovenske zaveze Matija Ogrin poudarja, da bodo s slovesnostjo nadaljevali do ponovne razglasitve nacionalnega dneva spomina.

V Turčiji bodo po napovedih danes potekala neposredna pogajanja med Ukrajino in Rusijo, vendar pa na njih ne bo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je namreč sprva zahteval srečanje s Putinom, v sredo zvečer pa izrazil pripravljenost na pogovore v vseh formatih.