»Ukrajina in Ukrajinci se morajo boriti, morajo vztrajati, na nas je pa da razumemo, da je njihov boj tudi naš boj,« je ob tretji obletnici ruske agresije na Ukrajino napisal nekdanji državni sekretar na Mors Damir Črnčec.

Rusija je pripravljena na pogajanja o vojni v Ukrajini, vendar se bo prenehala bojevati šele takrat, ko bo mirovni dogovor ustrezal Moskvi, je danes ob tretji obletnici ruske invazije na Ukrajino med obiskom v Ankari povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Turški zunanji minister Hakan Fidan pa se je zavzel za vključenost Ukrajine v pogovore.

Kaj občutimo ob novi obletnici ruske invazije na Ukrajino? Kot opazovalci smo v teh treh letih, kolikor traja vojna, prešli več faz čustev; od jeze in šoka, preko obsodbe zločinov in zločincev ter sočutja do žrtev, do vse večje otopelosti in sprijaznjenosti, da nimamo nobenega vpliva na dogajanje in da ne moremo prav ničesar spremeniti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se sooča z vse večjim pritiskom glede sklenitve dogovora z Washingtonom o dostopu do redkih zemelj v zameno za pomoč ZDA. Svetovalec za nacionalno varnost ZDA Mike Waltz je opozoril, da Zelenski priložnosti ne jemlje resno. Medtem pa je Zelenski poudaril pomen močnih dogovorov, ki bodo dejansko delovali.

Moč Evrope je v njeni enotnosti, je na današnjem srečanju z več evropskimi in drugimi državami v Parizu povedal premier Robert Golob. Na sestanku, na katerem so zlasti izmenjali poglede na razmere v Ukrajini in odzive nanje, se je zavzel tudi za izgradnjo evropskih obrambnih sposobnosti in industrije, so sporočili iz kabineta premierja.

Rusko brezpilotno letalo je zadelo betonsko-jekleni sarkofag za zadrževanje sevanja v zaprti jedrski elektrarni v Černobilu in zagorelo, je danes sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Raven sevanja na uničenem četrtem bloku elektrarne se ni povečala. Moskva je zanikala napad z besedami, da ne izvaja napadov na jedrsko infrastrukturo.

Ukrajina je pripravljena Rusiji odstopiti zasedeno ozemlje v regiji Kursk, če bo ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu uspelo začeti mirovna pogajanja, je v intervju za britanski časnik The Guardian povedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Kot je dodal, v Kijevu še ne vedo, kaj bodo zahtevali v zameno.

ZDA v zameno za pomoč od Ukrajine zahtevajo za 500 milijard dolarjev (dobrih 485 milijard evrov) redkih zemelj, je v ponedeljek izjavil ameriški predsednik Donald Trump. Kot je dejal, so se v Kijevu s tem načeloma strinjali, saj da ZDA ne morejo še naprej izplačevati pomoči, ne da bi dobile kaj v zameno, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ukrajina je ponoči izvedla obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na cilje v Rusiji, med katerim sta bili v obmejni regiji Belgorod ubiti dve osebi, so sporočile tamkajšnje oblasti. Po navedbah obrambnega ministrstva v Moskvi je zračna obramba sestrelila skupno več kot sto dronov. Eden od njih naj bi ciljal tudi nuklearko v smolenski regiji.

Palestinsko gibanje Hamas je danes izrazilo nasprotovanje predlogu ameriškega predsednika Donalda Trumpa o premestitvi prebivalcev Gaze v Egipt in Jordanijo. Predlog zavrača tudi gibanje Islamski džihad, po mnenju katerega ta načrt spodbuja vojne zločine nad Palestinci.

Novi ameriški predsednik Donald Trump je ruskega kolega Vladimirja Putina znova pozval k pogajanjem in sklenitvi dogovora, ki bi končal vojno v Ukrajini. Ob tem je v zapisu na svojem družbenem omrežju Truth Social zagrozil Rusiji z uvedbo novih sankcij in carin, če do tega ne bo prišlo kmalu.

Predstavnik oboroženega krila palestinskega gibanja Hamas je ob današnji uveljavitvi prekinitve ognja v Gazi med drugim dejal, da se Hamas zavezuje k spoštovanju prekinitve ognja. Dodal je, da bo uspeh procesa odvisen od volje Izraela. Medtem po izpustitvi treh izraelskih talk potekajo tudi priprave na osvoboditev palestinskih zapornikov.

Izrael je danes potrdil uveljavitev prekinitve ognja v Gazi, poročajo tuje tiskovne agencije. Prekinitev ognja je stopila v veljavo s triurnim zamikom, potem ko palestinsko islamistično gibanje Hamas sprva ni pravočasno posredovalo seznama z imeni treh talk, ki naj bi bile danes izpuščene.

Prve izraelske talce, ki ostajajo ujeti v Gazi, bodo v skladu z dogovorom izpustili v nedeljo, je danes po navedbah tujih tiskovnih agencij sporočil urad izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Izraelski varnostni kabinet se je medtem že sestal in bo predvidoma potrdil dogovor, ki ga mora nato odobriti še vlada.

Več arabskih držav je danes pozdravilo dogovor o prekinitvi ognja v Gazi med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas. Libanonski premier Nadžib Mikati je dejal, da se z dogovorom končuje krvavo poglavje v zgodovini palestinskega ljudstva, medtem ko je iranska revolucionarna garda dogovor opisala kot zmago za Palestince in poraz za Izrael.

Pogajalci v Katarju, ki so posredovali v pogajanjih med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas, so dosegli dogovor o prekinitvi ognja v Gazi ter izmenjavi izraelskih talcev in palestinskih zapornikov, poročajo tuje tiskovne agencije. Dogovor je kasneje potrdil tudi ameriški uradnik, pred uveljavitvijo pa ga morajo potrditi še izraelske oblasti.

Ukrajina je z brezpilotnimi letalniki napadla infrastrukturo plinovoda Turški tok, po katerem se ruski plin prek Turčije pretaka v Evropo, je danes sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Dodalo je, da je zračna obramba vse drone sestrelila, padajoči ostanki pa da so povzročili manjšo škodo.

Ob 83. obletnici dražgoške bitke se je na današnji spominski slovesnosti v Dražgošah zbrala množica ljudi, ki jo je nagovorila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Izpostavila je, da so Dražgoše simbol upora proti strahovladi, in opozorila, da se človeška civilizacija znova sooča s težkimi izzivi.

Južnokorejska obveščevalna agencija NIS je danes potrdila navedbe Ukrajine, da so pridržali dva severnokorejska vojaka, ki ju sedaj zaslišujejo. Rusija in Severna Koreja se na navedbe še nista odzvali.

Ob 83. obletnici dražgoške bitke bo danes opoldne v Dražgošah osrednja spominska slovesnost ali "romanje skupine titofilnih ljudi v Dražgoš", kot je prireditev pred leti opisal Jože Dežman. Slavnostna govornica bo predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Slovesnost bosta pospremila bogat kulturni program in vrsta organiziranih pohodov.