Prvopodpisani pod pobudo za ustavno presojo novele zakona o RTVS Peter Gregorčič je na ustavno sodišče podal predlog za izločitev sodnice Neže Kogovšek Šalamon iz ustavne presoje novele. Predlog sledi poročanju Televizije Slovenija o dopolnilnem delu ustavne sodnice na Mirovnem inštitutu, ki je sodeloval v referendumski kampanji o zakonu.

Predstavniki Društva novinarjev Slovenije, Mirovnega inštituta, centra PIC in zavoda Open, povezani v koalicijo RTV je ZAkon, so v ponedeljek na ustavno sodišče vložili intervencijo. V njej izkazujejo, da je za varovanje svobode medijev in pravice javnosti do obveščenosti nujna takojšnja uveljavitev novele zakona o Radiotelevizije Slovenija.

Trinajst članov sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS), ki so bili imenovani na podlagi novele zakona o RTVS, a zaradi odločitve ustavnega sodišča o začasnem zadržanju dela novele ne morejo začeti delovati, se je na lastno pobudo sešlo na spoznavnem srečanju. Kot so napovedali, se bodo do odločitve ustavnega sodišča pripravljali na prevzem nalog.

Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) so v četrtek na neposrednih volitvah v novi svet javnega zavoda izvolili pet svojih predstavnikov. To so Gregor Drnovšek, Aleksander Hribar, Boštjan Ogris, Robert Pajek in Luka Zebec, so sporočili iz sveta delavcev RTVS.

V uradnem listu so objavljena imena šestih novih članov novega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS). Skupaj je tako vanj imenovanih devet članov in je po določbah novele zakona o RTVS konstituiran, a zaradi odločbe ustavnega sodišča še ne bo smel začeti delovati.

Z odločbo o začasnem zadržanju dveh členov in pol zakona o RTV Slovenije se je ustavno sodišče utrdilo kot neodvisna veja oblasti. Da je levičarsko in zato odvisno, je letela kritika z desne že vrsto let; precejkrat načrtno in politikantsko.

Ustavni sodniki z izdajo odločbe o začasnem zadržanju členov novele zakona o RTVS omogočili vodstvu javnega zavoda, da do končne odločitve nadaljuje svoje delo, po drugi strani pa se Natalija Gorščak ne more vrniti na delovno mesto programske direktorice TVS, čeprav je avgusta lani dobila spor na delovnem sodišču.

Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvrševanje dela novele zakona o RTVS, ki govori o konstituiranju novih upravljalskih organov zavoda. Postopki konstituiranja novih organov lahko tečejo, zadržano je končno konstituiranje sveta, zavod vodi v. d. direktorja. Zagovorniki novele so razočarani, pobudniki sklep pozdravljajo.

Ustavno sodišče bo danes po napovedih posredovalo več informacij o svoji odločitvi glede novele zakona o Radioteleviziji Slovenije (RTVS). Pobudo za oceno ustavnosti novele s predlogom za začasno zadržanje so znova obravnavali v četrtek, a odločitve še niso sporočili.

Več o odločitvi ustavnega sodišča glede novele zakona o Radioteleviziji Slovenije bo znano v ponedeljek, so za STA pojasnili na ustavnem sodišču. Pobudo za oceno ustavnosti novele s predlogom za začasno zadržanje so sicer ustavni sodniki znova obravnavali na četrtkovi seji, a še ni znano, ali so tudi že odločili oziroma kako.

Ustavno sodišče je včeraj ponovno obravnavalo pobudo za zadržanje novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Medtem pa na RTVS nadaljujejo zaposlovanje na nezasedenih uredniških mestih. Tako bo položaj odgovornega urednika informativnega programa drugega televizijskega programa v ponedeljek prevzel Rajko Gerič, ki je na televiziji že delal.

Vlada je na včerajšnji dopisni seji sprejela predlog za razpis javne obravnave in za zaslišanje prič in izvedencev v postopku za oceno ustavnosti novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) in ga bo posredovala ustavnemu sodišču. Ustavno pobudo je vložilo več vodilnih na zavodu s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta Petrom Gregorčičem.

Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo Vilija Kovačiča za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o lokalnih volitvah, ki jo je vložil, potem ko je upravno sodišče zavrnilo njegovo pritožbo zoper izid lokalnih volitev leta 2018 v Ljubljani. Ustavni sodniki so zavrnili tudi obravnavo pritožb Kovačiča in Tomaža Ogrina na sodbo upravnega sodišča.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da sklep o nedopustnosti razpisa referenduma o spremembah družinskega zakonika ni v neskladju z ustavo. Spomnilo je, da je z dvema preteklima odločbama ugotovilo neskladje zakona z ustavo, DZ pa je s spremembami zakona sledil ugotovitvam ustavnega sodišča. Zato sodijo med izjeme, o katerih referendum ni dopusten.

Mandatno-volilna komisija državnemu zboru predlaga, naj za ustavno sodnico izvoli Nežo Kogovšek Šalamon, za viceguvernerja Banke Slovenije pa imenuje Primoža Dolenca. Vprašanje, kdo je favorit za mesto kandidata za sodnika na Sodišču EU, pa ostaja odprto, saj so člani komisije DZ predlagali le, naj izvoli enega od dveh kandidatov.

Kandidatka za ustavno sodnico Neža Kogovšek Šalamon je v predstavitvi v predsedniški palači poudarila, da si bo v primeru izvolitve prizadevala za ohranjanje zaupanja ljudi v pravni sistem in upravo nasploh. Prav tako se bo zavzemala za ohranjanje pomembnega položaja ustavnega sodišča kot varuha pravic posameznika nasproti državi.

Tako vprašanji zakonske zveze istospolnih parov kot možnost posvojitve s strani istospolnih parov bosta danes pozno popoldne doživeli epilog še v državnem zboru. Rezultat je znan, ne le zaradi parlamentarne večine, temveč zato, ker je ustavno sodišče poskrbelo, da je glasovanje le formalnost. Njihova odločitev je veljala z dnevom objave odločbe torej že od julija.

Poslanski skupini SDS in NSi sta na ustavno sodišče naslovili zahtevo za oceno ustavnosti zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države. Zakon je namreč po njihovem mnenju v neskladju z več členi ustave, zato od sodišča pričakujejo, da takoj zadrži njegovo izvajanje, so sporočili iz SDS.

»Nobena osebna okoliščina ne sme biti razlog za diskriminacijo«. To je odmevalo iz ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi šef Levice Luka Mesec, po petkovi odločbi ustavnega sodišča. Ima prav, velja biti dosleden. Konsekventen.

Ustavno sodišče je odločilo, da je zakonodajna ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. DZ ima šest mesecev za odpravo neustavnosti.