Več o odločitvi ustavnega sodišča glede novele zakona o Radioteleviziji Slovenije bo znano v ponedeljek, so za STA pojasnili na ustavnem sodišču. Pobudo za oceno ustavnosti novele s predlogom za začasno zadržanje so sicer ustavni sodniki znova obravnavali na četrtkovi seji, a še ni znano, ali so tudi že odločili oziroma kako.

Ustavno sodišče je včeraj ponovno obravnavalo pobudo za zadržanje novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Medtem pa na RTVS nadaljujejo zaposlovanje na nezasedenih uredniških mestih. Tako bo položaj odgovornega urednika informativnega programa drugega televizijskega programa v ponedeljek prevzel Rajko Gerič, ki je na televiziji že delal.

Vlada je na včerajšnji dopisni seji sprejela predlog za razpis javne obravnave in za zaslišanje prič in izvedencev v postopku za oceno ustavnosti novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) in ga bo posredovala ustavnemu sodišču. Ustavno pobudo je vložilo več vodilnih na zavodu s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta Petrom Gregorčičem.

Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo Vilija Kovačiča za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o lokalnih volitvah, ki jo je vložil, potem ko je upravno sodišče zavrnilo njegovo pritožbo zoper izid lokalnih volitev leta 2018 v Ljubljani. Ustavni sodniki so zavrnili tudi obravnavo pritožb Kovačiča in Tomaža Ogrina na sodbo upravnega sodišča.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da sklep o nedopustnosti razpisa referenduma o spremembah družinskega zakonika ni v neskladju z ustavo. Spomnilo je, da je z dvema preteklima odločbama ugotovilo neskladje zakona z ustavo, DZ pa je s spremembami zakona sledil ugotovitvam ustavnega sodišča. Zato sodijo med izjeme, o katerih referendum ni dopusten.

Mandatno-volilna komisija državnemu zboru predlaga, naj za ustavno sodnico izvoli Nežo Kogovšek Šalamon, za viceguvernerja Banke Slovenije pa imenuje Primoža Dolenca. Vprašanje, kdo je favorit za mesto kandidata za sodnika na Sodišču EU, pa ostaja odprto, saj so člani komisije DZ predlagali le, naj izvoli enega od dveh kandidatov.

Kandidatka za ustavno sodnico Neža Kogovšek Šalamon je v predstavitvi v predsedniški palači poudarila, da si bo v primeru izvolitve prizadevala za ohranjanje zaupanja ljudi v pravni sistem in upravo nasploh. Prav tako se bo zavzemala za ohranjanje pomembnega položaja ustavnega sodišča kot varuha pravic posameznika nasproti državi.

Tako vprašanji zakonske zveze istospolnih parov kot možnost posvojitve s strani istospolnih parov bosta danes pozno popoldne doživeli epilog še v državnem zboru. Rezultat je znan, ne le zaradi parlamentarne večine, temveč zato, ker je ustavno sodišče poskrbelo, da je glasovanje le formalnost. Njihova odločitev je veljala z dnevom objave odločbe torej že od julija.

Poslanski skupini SDS in NSi sta na ustavno sodišče naslovili zahtevo za oceno ustavnosti zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države. Zakon je namreč po njihovem mnenju v neskladju z več členi ustave, zato od sodišča pričakujejo, da takoj zadrži njegovo izvajanje, so sporočili iz SDS.

»Nobena osebna okoliščina ne sme biti razlog za diskriminacijo«. To je odmevalo iz ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi šef Levice Luka Mesec, po petkovi odločbi ustavnega sodišča. Ima prav, velja biti dosleden. Konsekventen.

Ustavno sodišče je odločilo, da je zakonodajna ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. DZ ima šest mesecev za odpravo neustavnosti.

Predsednik SDS Janez Janša je na Twitterju objavil sklep ustavnega sodišča, s katerim je zavrglo njegovo pritožbo na sklep o zastaranju zadeve Patria, ker nima pravnega interesa. Kot izhaja iz priloženega sklepa, se je ustavno sodišče odločilo, da ima zastaranje enake pravne učinke kot oprostilna sodba, zato Janša neizpodbojno velja za nedolžnega.

Ustavno sodišče bo na četrtkovi seji, kot kaže, obravnavalo ustavno pritožbo Janeza Janše na sodbo vrhovnega sodišča o tem, da je zadeva Patria dokončno zastarala. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo decembra 2016, Janša pa je tedaj ocenjeval, da bi lahko v ponovnem postopku dosegel oprostilno sodbo.

Predsednik republike Borut Pahor je DZ predlagal razrešitev ustavnega sodnika Marijana Pavčnika s koncem letošnjega leta. Pavčnik je podal odstop oz. zahtevo po predčasni razrešitvi s funkcije ustavnega sodnika s predlogom, da bi delo opravljal do 31. decembra. Pahor bo podpisal poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za ustavnega sodnika.

Vlada je z urejanjem zbiranja osebnih podatkov pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja PCT na podlagi odloka, in ne zakona, kršila 38. člen ustave, je odločilo ustavno sodišče, ki je s tem pritrdilo Informacijskemu pooblaščencu. Odlok sicer ostaja v veljavi, razveljavljen bo eno leto po objavi odločbe v Uradnem listu.

Ustavno sodišče je odločilo, da sklep državnega zbora, ki je prepovedal referendum o zakonu o ratifikaciji sporazuma z Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR), ni v neskladju z ustavo. Presojo ustavnosti je zahtevala Levica, ki je zahtevala tudi zakonodajni referendum, ker da je načrtovani nakup osemkolesnikov predrag.

Skupina državljanov s prvopodpisanim Vilijem Kovačičem je vložila ustavno pritožbo na izvedbo in izid nedeljskih državnozborskih volitev. Menijo namreč, da je zakon, s katerim je DZ lani spremenil meje nekaterih volilnih okrajev, še vedno neustaven, zato predlagajo, naj ustavno sodišče zadrži izvedbo volitev.

Ustavno sodišče je razveljavilo 48. člen desetega interventnega zakona, ki bi za zdravnike in zobozdravnike zvišal najvišji plačni razred, ki ga lahko dosežejo v sistemu plač javnega sektorja. Med drugim je ocenilo, da izpodbijana določba, ki posega v temelje enotnega plačnega sistema, ni nujen ukrep za odpravljanje posledic epidemije covida-19.

Financiranje odškodnin razlaščenim imetnikom podrejenih obveznic in delnic bank iz sredstev Banke Slovenije ni skladno s pogodbo o delovanju EU, v predhodnem odločanju Sodišča EU o skladnosti zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank s pravom EU meni generalna pravobranilka Juliane Kokott.

Ustavno sodišče je kot očitno neutemeljeno zavrnilo pobudo za oceno protiustavnosti programa politične stranke Levice in delovanja političnih strank Levice in Socialnih demokratov. Pobudo je na ustavno sodišče vložil Vili Kovačič.