Bo tudi ustavni sodnik Jaklič izločen iz odločanja o zakonu o RTVS?

"Klemen Jaklič je aktivno sodeloval v referendumski kampanji leta 2005, v kateri je jasno izražal stališča, zaradi katerih kot stranka v postopku upravičeno dvomimo v njegovo objektivno, kot tudi subjektivno neodvisnost," piše v predlogu za izločitev, ki ga je kot stranka v postopku podal DZ, pod predlog pa se je podpisala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.

Jaklič je namreč v referendumski kampanji leta 2005 javno zagovarjal predlog novele zakona o RTVS, ki ga je pripravila takratna vlada pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše. "Ta zavzemanja so daleč presegla načeloma dovoljeno dejavnost sodnikov in drugih pravnikov, da prispevajo k pravnemu napredku in razvoju. To se kaže zlasti v njegovem aktivnem delovanju v referendumski kampanji, ki ga dokazuje priloženo dokazno gradivo," še piše v predlogu.

V slednjem so sicer v DZ poudarili tudi, da ima videz nepristranskosti sojenja globok in odločilen pomen za pravičnost posamezne odločitve v konkretnem primeru in za krepitev zaupanja v sodstvo kot celoto, za zagotovitev objektivne nepristranskosti je potrebno ne le, da je sodnik subjektivno nepristranski, ampak tudi, da se ne ustvari niti videz, da bi lahko bil nepristranski.

Omenjeni predlog sicer ni prvi za izločitev enega izmed ustavnih sodnikov iz navedenega postopka. Minuli teden je predlog za izločitev ustavne sodnice Neže Kogovšek Šalamon iz ustavne presoje zaradi njenega dopolnilnega dela na Mirovnem inštitutu, ki je sodeloval tudi v referendumski kampanji o zakonu, podal prvopodpisani pod pobudo za ustavno presojo novele zakona o RTVS in predsednik programskega sveta RTVS Peter Gregorčič. Že pred časom pa se je iz odločanja izločil ustavni sodnik Rok Čeferin, saj njegova pisarna sodeluje z javnim zavodom.

Ustavno sodišče, ki je do končne odločitve zadržalo izvrševanje dela novele zakona o RTVS, ima namreč v teh dneh znova na mizi ustavno presojo novele zakona. Ustavno pobudo je sicer vložilo več vodilnih na RTVS s prvopodpisanim Gregorčičem. Tako pobudniki ustavne presoje kot tudi vlada so se zavzeli za to, da se pobuda obravnava javno.

Ustavno sodišče se je v odločbi, sprejeti februarja, odločilo zadržati izvrševanje prvega, drugega, četrtega in petega odstavka 23. člena novele, ki je začela veljati 28. decembra lani. Omenjeni odstavki med drugim določajo, da se svet zavoda konstituira najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele. V celoti pa je sodišče zadržalo 24. in 25. člen novele, ki določata, da svet zavoda v šestih mesecih po konstituiranju sprejme nov statut, da v 15 dneh po konstituiranju objavi javni razpis za predsednika in člane uprave ter način glasovanja predsednika in vsakega člana uprave.