Kandidat za ustavnega sodnika Rok Svetlič je znova zavrnil namigovanja, da naj bi na enem izmed posvetov govoril o streljanju migrantov, ter zatrdil, da teh besed ni nikoli izrekel. V današnji predstavitvi svoje kandidature je še zatrdil, da za njim ne stoji nobena stranka, ceh ali katedra.

Pri predsedniku republike se bo danes predstavil kandidat za ustavnega sodnika pravnik in filozof dr. Rok Svetlič. Ne kaže mu najbolje, tudi pri njemu kot pri prejšnjih kandidatih že kdo »izvrta« kaj neprijetnega, tokrat je v tej »diskreditaciji in likvidaciji« sodeloval njegov akademski kolega dr. Saša Zagorc z ljubljanske pravne fakultete.

V predsedniški palači bo danes potekala javna predstavitev Roka Svetliča, ki ga je predsednik republike Borut Pahor predlagal za kandidata za sodnika ustavnega sodišča. Svetlič bo moral bržkone znova pojasnjevati tudi stališča glede tujcev, ki nezakonito prehajajo meje. V medijih je sicer zavrnil očitke, da naj bi lani govoril o streljanju le teh.

Ustavno sodišče je z delno odločbo ugotovilo, da je v neskladju z ustavo ureditev, po kateri lahko minister za izobraževanje sam odredi izobraževanje na daljavo v osnovnih šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami. DZ mora neskladje določbe, ki je zapisana v petem protikoronskem zakonu, odpraviti v dveh mesecih.

Profesor na ljubljanski Pravni fakulteti dr. Saša Zagorc je kandidata za ustavnega sodnika Roka Svetliča obtožil, da je predlagal streljanje migrantov na meji. Da je Zagorc Svetličevo izjavo korektno povzel in da ne gre za blatenje, je danes na Twitterju zapisal predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Samo Bardutzky. Svetlič ostro nasprotuje obtožbam in trdi, da je izjavil ravno nasprotno.

Predsednik republike Borut Pahor je danes predsedniku DZ Igorju Zorčiču posredoval predlog, v katerem za ustavnega sodnika predlaga Roka Svetliča. Svetlič je pravni strokovnjak in raziskovalec, predstojnik Pravnega inštituta pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper.

Predsednik republike Borut Pahor je danes zaključil formalna posvetovanja z vodji poslanskih skupin o možnih kandidatih za ustavnega sodnika. Predsednik ugotavlja, da "se nakazuje zadostna podpora za izvolitev" Roku Svetliču. V prihodnjem tednu bo to preverjal na dodatnih pogovorih, so sporočili iz njegovega urada.

Za vsakega, ki bo v Sloveniji v prihodnje za posledicami okužbe z novim koronavirusom zbolel ali umrl zaradi nadaljnjega širjenja virusa, ki je v glavnem posledica prenizke precepljenosti prebivalstva, nosi soodgovornost večina na ustavnem sodišču, je ob današnji odločitvi ustavnega sodišča na Twitterju zapisal premier Janez Janša.

Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje določb odloka, ki s petkom za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja (PC), je za STA potrdila odvetnica Nataša Pirc Musar, ki je v imenu Policijskega sindikata Slovenije vložila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka.

Ustavno sodišče danes obravnava zahtevo Policijskega sindikata Slovenije za oceno ustavnosti in zakonitosti vladnega odloka, ki s petkom za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja (PC). Pred sodiščem so se zbrali protestniki, zato stavbo varuje posebna enota policije. Seja se je že končala, a več o morebitni odločitvi za zdaj še ni znano.

Na ponovni poziv predsednika republike Boruta Pahorja za prosto mesto ustavnega sodnika so prispeli štirje predlogi. Na poziv so se prijavili Franci Ježek, Marko Starman, Rok Svetlič in Andraž Teršek. Pahor se bo o prijavah posvetoval z vodji poslanskih skupin in predstavnikoma narodnih skupnosti ter izbral kandidata, nato pa sledi glasovanje v DZ.

Ustavno sodišče je ocenilo, da sta zakon o parlamentarni preiskavi in poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z ustavo, obenem je razveljavilo akt o odreditvi preiskave v zadevi Franc Kangler, je povedal generalni državni tožilec Drago Šketa. Preiskave v DZ namreč ni dopustno odrejati v zvezi s konkretnimi odločitvami državnih tožilcev.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik bo prekinila inšpekcijski postopek in vprašanje ustreznosti odloka PCT, s katerim vlada določa obdelavo osebnih podatkov, prepustila v presojo ustavnemu sodišču. Kot navaja, razume epidemiološke razmere in nujnost ukrepov, a poudarja, da lahko v skladu z ustavo obdelavo osebnih podatkov določa le zakon.

Notranji minister Aleš Hojs je zatrdil, da bodo spoštovali odločbo ustavnega sodišča glede neskladnosti vladnih odlokov o omejevanju gibanja. Se je pa ob tem vprašal, kaj bi bilo za ustavno sodišče ustrezno merilo glede nujnosti omejitev. Pripomnil je, da so na ustavnem sodišču očitno "poleg vrhunskih pravnikov tudi najboljši epidemiologi".

Predsednik republike Borut Pahor je danes podpisal poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatk in kandidatov za ustavnega sodnika. Poziv bo objavljen v torek v Uradnem listu, so sporočili iz predsednikovega urada. DZ namreč minuli teden ni izvolil kandidata Janeza Kranjca, za izvolitev mu je zmanjkal en glas, zato bo predsednik poziv ponovil.

Ustavno sodišče je presodilo, da so bili vladni odloki o omejitvi gibanja in združevanja zaradi preprečevanja širjenja covida-19 v delu, v katerem so prepovedovali shode oz. jih omejevali na do 10 udeležencev, neskladni z ustavo, saj ni bilo izkazano, da bi bila takšna omejitev nujna.

Kandidat za novega ustavnega sodnika Janez Kranjc danes v DZ ni dobil dovolj poslanskih glasov za izvolitev. Na tajnem glasovanju je bilo zanj 45 poslancev, 43 pa proti. Ena glasovnica je bila neveljavna. Za izvolitev pa bi potreboval najmanj 46 poslanskih glasov.

Janez Kranjc, dva mandata prodekan in tri mandate dekan ljubljanske pravne fakultet, je tudi uradno postal kandidat za ustavnega sodnika, potem ko ga je danes poslancem predlagal predsednik države Borut Pahor.

Ustavno sodišče je v oceni ustavnosti določb zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki napotujeta k uničenju izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov, če v dveh letih od njihove izvedbe ne pride do kazenskega pregona, odločilo, da sta bili določbi, kot ju je razlagala avtentična razlaga DZ, v neskladju z ustavo. Razveljavilo je tudi del poslovnika DZ.

Več sodnikov se zgraža nad njenim nekolegialnim ravnanjem v postopku izbire Mateja Čujoviča za mesto vrhovnega sodnika. Slednjega je sodni svet soglasno predlagal v izvolitev na mesto vrhovnega sodnika. Zoper postopek izbire Čujoviča se je Rakočevićeva pritoževala vse do ustavnega sodišča, tam pa je doživela hladen tuš.