Ustavno sodišče danes obravnava zahtevo Policijskega sindikata Slovenije za oceno ustavnosti in zakonitosti vladnega odloka, ki s petkom za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja (PC). Pred sodiščem so se zbrali protestniki, zato stavbo varuje posebna enota policije. Seja se je že končala, a več o morebitni odločitvi za zdaj še ni znano.

Na ponovni poziv predsednika republike Boruta Pahorja za prosto mesto ustavnega sodnika so prispeli štirje predlogi. Na poziv so se prijavili Franci Ježek, Marko Starman, Rok Svetlič in Andraž Teršek. Pahor se bo o prijavah posvetoval z vodji poslanskih skupin in predstavnikoma narodnih skupnosti ter izbral kandidata, nato pa sledi glasovanje v DZ.

Ustavno sodišče je ocenilo, da sta zakon o parlamentarni preiskavi in poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z ustavo, obenem je razveljavilo akt o odreditvi preiskave v zadevi Franc Kangler, je povedal generalni državni tožilec Drago Šketa. Preiskave v DZ namreč ni dopustno odrejati v zvezi s konkretnimi odločitvami državnih tožilcev.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik bo prekinila inšpekcijski postopek in vprašanje ustreznosti odloka PCT, s katerim vlada določa obdelavo osebnih podatkov, prepustila v presojo ustavnemu sodišču. Kot navaja, razume epidemiološke razmere in nujnost ukrepov, a poudarja, da lahko v skladu z ustavo obdelavo osebnih podatkov določa le zakon.

Notranji minister Aleš Hojs je zatrdil, da bodo spoštovali odločbo ustavnega sodišča glede neskladnosti vladnih odlokov o omejevanju gibanja. Se je pa ob tem vprašal, kaj bi bilo za ustavno sodišče ustrezno merilo glede nujnosti omejitev. Pripomnil je, da so na ustavnem sodišču očitno "poleg vrhunskih pravnikov tudi najboljši epidemiologi".

Predsednik republike Borut Pahor je danes podpisal poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatk in kandidatov za ustavnega sodnika. Poziv bo objavljen v torek v Uradnem listu, so sporočili iz predsednikovega urada. DZ namreč minuli teden ni izvolil kandidata Janeza Kranjca, za izvolitev mu je zmanjkal en glas, zato bo predsednik poziv ponovil.

Ustavno sodišče je presodilo, da so bili vladni odloki o omejitvi gibanja in združevanja zaradi preprečevanja širjenja covida-19 v delu, v katerem so prepovedovali shode oz. jih omejevali na do 10 udeležencev, neskladni z ustavo, saj ni bilo izkazano, da bi bila takšna omejitev nujna.

Kandidat za novega ustavnega sodnika Janez Kranjc danes v DZ ni dobil dovolj poslanskih glasov za izvolitev. Na tajnem glasovanju je bilo zanj 45 poslancev, 43 pa proti. Ena glasovnica je bila neveljavna. Za izvolitev pa bi potreboval najmanj 46 poslanskih glasov.

Janez Kranjc, dva mandata prodekan in tri mandate dekan ljubljanske pravne fakultet, je tudi uradno postal kandidat za ustavnega sodnika, potem ko ga je danes poslancem predlagal predsednik države Borut Pahor.

Ustavno sodišče je v oceni ustavnosti določb zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki napotujeta k uničenju izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov, če v dveh letih od njihove izvedbe ne pride do kazenskega pregona, odločilo, da sta bili določbi, kot ju je razlagala avtentična razlaga DZ, v neskladju z ustavo. Razveljavilo je tudi del poslovnika DZ.

Več sodnikov se zgraža nad njenim nekolegialnim ravnanjem v postopku izbire Mateja Čujoviča za mesto vrhovnega sodnika. Slednjega je sodni svet soglasno predlagal v izvolitev na mesto vrhovnega sodnika. Zoper postopek izbire Čujoviča se je Rakočevićeva pritoževala vse do ustavnega sodišča, tam pa je doživela hladen tuš.

Odbor DZ za izobraževanje je na sredini seji prižgal zeleno luč koalicijskemu predlogu za uresničitev ustavne odločbe o financiranju zasebnih šol. Ni pa podprl predloga novele zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki so upravičeni do stalnega spremljevalca in ki ga je v parlamentarno proceduro vložila opozicijska LMŠ.

Odločitev ustavnega sodišča o neustavnosti dveh točk iz zakona o nalezljivih boleznih, ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, in iz njega izhajajočih epidemioloških vladnih odlokov ne pomeni, da bodo kazni, izrečene na njihovi podlagi padle, je za STA pojasnil profesor ustavnega prava Saša Zagorc.

Predsednik vlade Janez Janša se je na ugotovitev ustavnega sodišča o neustavnosti dela zakona o nalezljivih boleznih in s tem povezanih vladnih odlokov o omejitvah zbiranja in gibanja odzval na Twitterju. "Očitno sta neustavni zakon sprejeli rajnka LDS in stranka SD leta 1995?," je vprašal in dodal, da je ustavno sodišče to ugotovilo komaj zdaj.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs se je na ugotovitev ustavnega sodišča o neustavnosti dela zakona o nalezljivih boleznih in s tem povezanih vladnih odlokov o omejitvah zbiranja in gibanja odzval na Twitterju. Ugotavljal je, da odloki še veljajo. "Pravno smo torej legalno in legitimno ščitili zdravje državljanov," je zapisal.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da sta 2. in 3. točka 1. odstavka 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, v neskladju z ustavo. DZ mora neskladje odpraviti v dveh mesecih. Posledično so bili neustavni tudi epidemiološki vladni odloki v delu, v katerem so bili sprejeti na tej podlagi.

Župan Občine Radenci Roman Leljak je po tistem, ko je ustavno sodišče razveljavilo odlok, s katerim je občinski svet Titovo cesto preimenoval v Cesto osamosvojitve Slovenije, napovedal ponovno sprejetje odloka o preimenovanju ceste.

Ustavno sodišče je razveljavilo odlok, s katerim je občinski svet Občine Radenci Titovo cesto preimenoval v Cesto osamosvojitve Slovenije. Ugotovilo je namreč, da je župan Roman Leljak ravnal nepravilno, ko je odlok razglasil pred potekom 15 dnevnega roka, ki je namenjen vložitvi zahteve za razpis referenduma o odloku. Odlok tako ni zakonit.

Janševa vlada je po dobrem letu delovanja končno prišla na dan s predlogom novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki so ga v proceduro v DZ vložili poslanci SDS, NSI in SMC. Koalicijski partnerji predlagajo, da naj država zagotovi sto odstotkov sredstev za obvezni javni program in 85 odstotkov za izvajanje razširjenega programa v zasebnih osnovnih šolah. Po sedanji ureditvi oba dela programa država financira 85- odstotno.

Ustavno sodišče je v postopku za presojo ustavnosti, ki ga je zahtevalo več družb, odločilo, da novela zakona o trgovini, ki je prinesla zaprtje trgovin ob nedeljah, ni v neskladju z ustavo, so danes sporočili iz ustavnega sodišča.