Iz sodnega sklepa izhaja, da ne obstaja večinsko stališče, da bi bila nova ureditev kot taka protiustavna. Prejšnja ureditev pa sicer nikoli ni bila predmet presoje ustavnega sodišča, vendar je po presoji ustavnega sodišča očitno, da je v primerjavi z izpodbijano ureditvijo omogočala precej večji politični vpliv na imenovanje članov programskega sveta zavoda.
Obenem obstaja dvom v zakonitost odločanja trenutnega programskega sveta zavoda in v. d. generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha, ki izhaja iz pravnomočnih sodb višjega delovnega in socialnega sodišča. Sodišče je namreč ugotovilo, da je bilo imenovanje Graha Whatmougha za generalnega direktorja RTVS januarja 2021 nezakonito, saj ni izpolnjeval pogojev. Whatmough pa je nato avgusta 2021 nezakonito razrešil direktorico televizije Natalijo Gorščak. In teh sodb ustavno sodišče ni moglo spregledati.
Zaradi vsega navedenega in ker na podlagi sklepa o začasnem zadržanju v. d. generalnega direktorja ter direktorja radia in televizije lahko opravljajo le tekoče posle, kar ovira nemoteno delovanje RTVS, je ustavno sodišče ocenilo, da so navedeni razlogi skupaj v tolikšni meri spremenili upoštevno težo v času izdaje sklepa o začasnem zadržanju ugotovljenih škodljivih posledic februarja, da je treba sprejeti odločitev o prenehanju veljavnosti začasnega zadržanja izpodbijanih določb.
Za umik zadržanja so glasovali Matej Accetto, Rajko Knez, Katja Šugman Stubbs in Špelca Mežnar, proti pa Rok Svetlič, ki je napovedal tudi odklonilno ločeno mnenje.
Z objavo sklepa v uradnem listu bo sklep o zadržanju izvrševanja dela novele zakona o RTVS prenehal veljati, kar pomeni, da se lahko konstituira novi svet RTVS, kot ga predvideva novela in posledično drugi novi organi, piše ustavno sodišče.
Odločiti pa morajo še o ustavni pobudi o noveli s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta zavoda Petrom Gregorčičem. Podpisani izpodbijajo del novele, ker menijo, da je šlo pri njenem sprejetju za zlorabo zakonodajnega postopka, prav tako jih je zmotilo prenehanje mandatov za člane programskega in nadzornega sveta ter vodstva RTVS.
Generalno vodstvo stavkovnega odbora in pogajalske skupine novinarskih sindikatov RTVS ugotavljata, da je ustavno sodišče prepoznalo pomen RTVS za uveljavljanje pravice javnosti do obveščenosti in svobode govora zaposlenih ter za demokracijo. Umik začasnega zadržanja po njihovi oceni pomeni tudi začetek depolitizacije javnega servisa in uveljavitev volje državljanov, izražene na novembrskem referendumu. Za zaposlene na zavodu in stavkajoče, ki že eno leto med drugim zahtevajo novinarsko in uredniško avtonomijo, je taka odločitev olajšanje.
Društvo novinarjev Slovenije pa upa, da se bo spirala naraščajoče neprofesionalnosti obrnila v pravo smer k profesionalnemu novinarstvu in kakovostnim vsebinam za bralce, poslušalce in gledalce. Ustavna odločitev omogoča, da tudi v praksi zaživi novo upravljanje javnega medija, menijo.
V. d. generalnega direktorja zavoda Andrej Grah Whatmough je v kratkem odzivu zapisal, da spoštuje ustavno odločitev. V skladu z njo bo v predpisanem roku sklical prvo sejo novega sveta zavoda.
Ustavno odločitev je poleg novinarjev pozdravil tudi politični vrh. Predsednica republike Nataša Pirc Musar jo vidi kot prvi korak k stabilizaciji razmer na zavodu. Predhodno je že večkrat pozvala ustavno sodišče, da čim prej sprejme končno odločitev v tej zadevi. Kot je pojasnila, sprejeta odločitev omogoča začetek konstituiranja novega sveta RTVS. Vse, ki so vključeni v proces konstituiranja novega sveta, je pozvala, da se postopki izpeljejo nemoteno in skladno z novelo, sklepom ustavnega sodišča in v duhu spoštljive medsebojne komunikacije.
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je kot zastopnica stranke v postopku pred ustavnim sodiščem pozdravila sodno odločitev, pri tem pa je ocenila, da sta zmagala pravna država in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Dodala je, da tokratna odločitev ni dokončna in da bo moralo ustavno sodišče še odločati o skladnosti novele z ustavo. A današnjo odločitev sprejema kot pravično, pravilno, zakonito in ustavno.
Predsednik vlade Robert Golob pa je opozoril, da se z uveljavitvijo novele politika umika iz upravljanja in vodenja RTVS, zaposleni pa dobivajo potrebno avtonomijo. Umik politike iz RTVS je po njegovem nujen za izvajanje temeljnega poslanstva RTVS, poleg koalicije pa so se zanjo zavzeli tudi državljanke in državljani na referendumu.
Prav tako je zadovoljna ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki pričakuje, da se bodo napete razmere na RTVS po enoletni agoniji začele urejati. RTVS je po njenih besedah javni medij, ki lahko svoje poslanstvo opravlja le ob zagotovljeni avtonomiji ter neodvisnosti novinarskega in uredniškega dela. Pričakuje, da se bo v skladu z novelo na RTVS oblikoval novi svet in da bodo nato stekli postopki za imenovanje nove uprave.
Uveljavitev zakona pomeni umik strankarske politike iz RTVS, pa so sporočili z ministrstva za kulturo. Država je dolžna poskrbeti za avtonomijo in pogoje za delo na javnem medijskem servisu, kar je po mnenju vlade temeljni namen novele. Šele takrat bo RTVS dejansko postala javni in ne državni medij v rokah strankarske politike, so dodali.
V koalicijskih Gibanje Svoboda, SD in Levica so prepričani, da se tako končuje agonija javne RTVS. Hkrati so zagotovili, da se z današnjim dnem končuje politično vmešavanje v javni medijski zavod. Ustavno odločitev v Svobodi in Levici vidijo kot zmago ljudi, ki so podporo noveli izrazili tudi na referendumskem odločanju, ter simbolno zmago zaposlenih na RTVS, ki že več kot leto dni opozarjajo na kršitve profesionalnih standardov. V SD pa ocenjujejo, da gre RTVS od tega trenutka po poti depolitizacije. Pri tem pričakujejo, da bo javni zavod v prihodnosti zgolj rasel in se vrnil na pot stare slave.
V opoziciji se je odzval le prvak SDS Janez Janša. Na Twitterju je zapisal, da od danes ustavno sodišče ne obstaja več. Dodal je, da lahko izbrišejo svoj profil, saj zadošča profil vlade. Vsaka vlada pa s svojim zakonom po svoji podobi osvobodi RTVS, je navedel.
Ustavni pravnik in nekdanji premier Miro Cerar pa je za STA opozoril, da je tokratna ustavna odločitev procesne narave in ni vsebinska, kar kaže na notranjo blokado sodišča. Resen pogovor znotraj ustavnega sodišča po njegovih besedah terja tudi nesodelovanje dveh sodnikov pri odločanju. Kot je ocenil, ravnanje ustavnih sodnikov nakazuje, da vsebinska odločitev še sledi. Očitno je sodišče presodilo, da bo manjše zlo, če v zdajšnjih okoliščinah odpravi zadržanje novele, je dejal. Če bi se želeli izogniti takšnim položajem, bi bilo po njegovem mnenju smiselno dopolniti zakon o ustavnem sodišču.
Oglasil se je tudi evropski poslanec Klemen Grošelj (Renew Europe/GS). Po njegovem zapisu današnja ustavna odločitev predstavlja zgodovinsko prelomnico v razvoju slovenskega medijskega prostora.