Ministrstvo za pravosodje bo preučilo predlog večine ustavnih sodnikov za dopolnitev zakonodaje, s katero bi uredili postopanje v primeru dvoma o združljivosti dejavnosti ustavnega sodnika, so navedli za STA. Je pa treba k vprašanju sprememb zakona o ustavnem sodišču pristopiti premišljeno in ne samo izhajajoč iz enega primera, so dodali.

Ustavni sodniki Marko Šorli, Rok Svetlič in Klemen Jaklič se ograjujejo od današnje "izjave petih sodnic in sodnikov ustavnega sodišča", ki med drugim ugotavljajo nedorečenost zakona glede nezdružljivosti dejavnosti s funkcijo ustavnega sodnika. Po mnenju trojice izjava "ne bo prispevala k varovanju neodvisnosti, legitimnosti in ugleda" sodišča.

Na ustavnem sodišču so v ponedeljek opravili neformalno razpravo o očitkih Klemnu Jakliču glede nezdružljivosti sodniške funkcije z dejavnostjo, ki jo je opravljal kot samostojni podjetnik. Ugotovili so, da nimajo pristojnosti za opredeljevanje o tem. Menijo pa, da bi bilo koristno, če bi zakonodajalec ustrezno dopolnil zakon o ustavnem sodišču.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je danes odzvala na očitke ustavnemu sodniku Klemnu Jakliču, da je poleg sodniške funkcije imel tudi popoldanski s. p. Predsednica od najvišjih funkcionarjev, kamor sodijo tudi ustavni sodniki, pričakuje najvišjo integritetno držo, zato je prav, da se primer razčisti do konca, je poudarila.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je uvedla predhodni preizkus glede ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki je bil v času opravljanja funkcije pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. A na KPK dodajajo, da niso pristojni za presojo nezdružljivosti funkcij sodnikov.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič trdi, da mu zakon o ustavnem sodišču dopušča dejavnosti, ki jih je opravljal kot samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Za Planet TV je povedal, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo in da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča.

V zdravniškem sindikatu Fides so razočarani zaradi sprejetja novele zakona o zdravniški službi. Menijo, da takšno ravnanje predstavlja nevaren precedens, ki ne bo vplival le na pravico do stavke zdravnikov. Pomeni poseg v ustavne pravice, zato bodo na ustavno sodišče po uveljavitvi zakona vložili pobudo za presojo ustavnosti novele, so sporočili.

Pravniška kariera ustavnega sodnika Klemena Jakliča je tesno povezana z SDS, zato je Janezu Janši stopil v bran tudi v primeru razsodbe ustavnega sodišča v zadevi »odslužene prostitutke«.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič se je v sodbi ustavnega sodišča v zadevi »prostitutke« postavil v bran prvaku SDS Janezu Janši in se pri tem skliceval na razsodbo, v kateri so ustavni sodniki pritrdili v prid zdaj že pokojnega novinarja Saša Hribarja, ki je svojega nadrejenega javno označil za »turbo anus«.

Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova se med lanskim obiskom v Sloveniji s predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accettom ni pogovarjala o noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija, je danes za STA sporočila tiskovna predstavnica Evropske komisije. Dodala je, da se Jourova redno srečuje s predsedniki ustavnih sodišč članic EU.

Predstavniki Slovenskega sodniškega društva so danes na državno odvetništvo predali približno 320 zahtevkov sodnikov za mirno rešitev glede prikrajšanja pri plačah. Približno 50 sodnikov je to storilo že prej, tako je do danes zahtevke vložilo že približno 370 sodnikov. Na državnem odvetništvu imajo zdaj tri mesece časa za rešitev zadeve.

Glavni stavkovni odbor zdravniškega sindikata Fides je sklenil, da na ustavno sodišče vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti odloka o opravljanju zdravniške službe v času stavke, ki ga je minuli teden sprejela vlada. Ocenjujejo namreč, da je odlok nezakonit in neustaven, saj posega v ustavno in zakonsko urejeno pravico do stavke.

Medtem ko tudi na Ravnah na Koroškem občane razburjajo zneski za ogrevanje, je osem ravenskih družb oz. podjetnikov vložilo pobudo za presojo ustavnosti lani uveljavljene uredbe o oblikovanju cene toplote iz daljinskega ogrevanja. Izpostavljajo neenakopraven položaj v primerjavi s tistimi, za katere je bila z uredbo cena zamejena.

Dr. Vesna Bergant Rakočević, predsednica Slovenskega sodniškega društva, v intervjuju za Reporter poudarja, da ustavna odločba o tem, da morajo biti sodniške plače primerljive s poslanskimi in ministrskimi, varuje neodvisnost sodstva in načelo delitve oblasti. Ker vlada te odločbe ni izpolnila, gre za hudo zanikanje vladavine prava in naše ustavne ureditve.

Sodni svet zahteva, da DZ do 3. januarja uresniči ustavno odločbo glede sodniških plač, sicer bodo vložili zahtevo za izvršitev ustavne odločbe in obvestili pristojne evropske institucije. Protestni shodi na sodiščih bodo 4. januarja, ko bodo sodniki za eno uro prekinili obravnave.

Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je v pogovoru za Siol potrdila, da so na ministrstvu pripravili nov predlog reševanja sodniških plač v obliki interventnega zakona, s katerim bi sodnikom zagotovili dodatnih tisoč evrov bruto plače na mesec. A je ob tem ocenila, da v koaliciji za to rešitev ni podpore.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar si želi višjo plačo in meni, da bi ji kot predsednici morali pripadati še določeni dodatki, poroča portal 24ur. Plača predsednice sicer znaša 5663,42 evra bruto ali okoli tri tisoč evrov neto.

Nova uprava Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je prejšnji teden umaknila pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS, sta v izjavi za javnost zapisala nekdanji predsednik programskega sveta RTVS Peter Gregorčič in pravnik Matej Avbelj. Trdita, da bo moralo sodišče zato pobudo zavreči in v tej zadevi nikoli ne bo prišlo do vsebinske odločitve.

Po skoraj pol leta bo novela zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) danes znova na dnevnem redu ustavnega sodišča. Maja je namreč ocenilo, da ni zmožno vsebinsko odločiti o skladnosti novele z ustavo, tako da je odpravilo začasno zadržanje izvrševanja dela novele.

Nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija dr. Peter Gregorčič ni uspel s pritožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.