Politična polarizacija in medsebojno sovraštvo med glavnimi političnimi akterji sta v Sloveniji naredila tako globok prepad, da se je ob zadnjih volitvah pojavilo celo vprašanje, ali bo poražena stran sploh priznala rezultat volitev. Janez Janša jih tokrat je, čeprav s stisnjenimi zobmi. Vendarle ni sledil svojemu političnemu vzorniku Donaldu Trumpu, ki še naprej širi laži o volilni prevari in ne priznava zmage Joeja Bidna.

Prva raziskava Mediane za Delo po volitvah je pokazala, da je podpora Gibanja Svoboda bistveno višja kot pred volitvami, medtem ko SD, Levico in več strank pred vrati parlamenta podpira manj anketiranih. Gibanje Svoboda, ki bi ga marca podprlo 18,8 odstotka, aprila pa 19,8 odstotka vprašanih, je zadnji anketi prejelo 26,4-odstotno podporo.

Za nami so četrte volitve, ki jih je v boju za zmago izgubil Janez Janša, po tem ko mu je bilo prvič dano zmagati leta 2004. Nasledniku Jožeta Pučnika se stolček, na katerem sedi že domala tri desetletja, tudi tokrat ni niti zamajal.

Predsednik vlade Janez Janša je na volitvah v mestu Grosuplje doživel hladno prho, reševale so ga okoliške vasi. V volilnem okraju je prejel vsega skupaj 145 glasov več kot kandidatka Gibanja Svoboda Lucija Ana Vrščaj in jo tako za las premagal.

Ministri odhajajoče vlade Janeza Janše si bodo morali po izvolitvi nove vlade pod vodstvom Roberta Goloba poiskati nove službe, do takrat pa bodo lahko prejemali nadomestilo, vendar največ šest mesecev. Med njimi je tudi notranji minister Aleš Hojs, ki je po naših informacijah že prvi dan po volitvah poklical v Družbo za razvoj infrastrukture in se zanimal za vrnitev na staro delovno mesto.

Rezultati volitev pomenijo poraz za tako rekoč celoten aktualni sklic državnega zbora. Če stranka, ustanovljena le nekaj mesecev pred volitvami, dobi skoraj polovico mandatov, tega ne moremo razumeti drugače kot nezaupnico strankarski strukturi. Volitve 2022 so izgubile tako stranke vladne koalicije, ker odhajajo v opozicijo, še posebej pa stranke opozicije, zbrane v KUL.

Zmagovalec letošnjih volitev Gibanje Svoboda je prepričalo več volivcev kot vse vladne stranke skupaj, dobilo pa je tudi največ poslanskih mest v slovenski zgodovini.

Frane Adam, eden (mednarodno) najbolj citiranih slovenskih družboslovcev v intervjuju pravi, da zmagovalec volitev Robert Golob igra na več strun, ki pa niso uglašene: malo suverenizma, malo globalizma, populistični toni se kombinirajo s tehnokratsko usmerjenostjo, skrajno levičarske parole se kosajo z izjavami, da je Gibanje Svoboda sredinska, liberalna stranka.

Manjše število strank v državnem zboru je strankam, ki so (ostale) v parlamentu, omogočilo doseči več mandatov.

Državna volilna komisija (DVK) je k delnemu izidu volitev dodala glasove, ki so jih volivci oddali na 21 diplomatsko-konzularnih predstavništvih Slovenije v tujini. Oddanih je bilo 4680 glasovnic, od tega 68 neveljavnih. Izide glasovanja na preostalih devetih veleposlaništvih bo DVK ugotavljala predvidoma v torek.

Maja Janša, soproga Žana Janše in snaha predsednika vlade in SDS Janeza Janše je na twitterju objavila fotografijo domnevno neveljavne glasovnice brez žiga. Njen tast sicer krivdo za volilni poraz zvrača na Ruse, ki naj bi z vmešavanjem vplivali na razplet parlamentarnih volitev v Sloveniji.

Če Robert Golob ne bo bistveno spremenil politične kulture vodilne politike, bo na naslednjih volitvah tudi njega s političnega prizorišča pospravil nov obraz.

»Golob bi znal do Rusije voditi politiko, ki je mnogo bolj podobna – Madžarski,« tvita Žiga Turk.

V državnem zboru po svoji volji ne bodo več sedeli Marko Pogačnik, Nada Brinovšek, Jure Ferjan, Karmen Kozmus Ferjan, Janez Moškrič in finančni minister Andrej Šircelj, saj niso kandidirali.

Če bi šli spomladi 2020 po prvem valu koronavirusa na predčasne volitve, bi bila SDS ne samo na oblasti, ampak bi imela desnica danes ustavno večino, je prepričan poslanec SDS Branko Grims.

Na nedeljskih volitvah se je v DZ uvrstilo pet strank, relativna zmagovalka Gibanje Svoboda pa za dosego večine potrebuje le eno stranko. Novinarja Tanja Starič in Silvester Šurla se strinjata, da malo strank v koaliciji pomeni, da je ta lahko bolj trdna, malo strank v parlamentu pa ustvarja pregledno politično prizorišče.

V aktualnih vladnih strankah SDS in NSi, ki se bosta po nedeljskih volitvah očitno selili v opozicijo, so včeraj že potekali sestanki organov strank. Popoldne sta se namreč sestala izvršilna odbora strank, so za STA potrdili v SDS in NSi.

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je z dobljenimi rekordnimi 41 mandati deklasiral največjega konkurenta zdajšnjega predsednika vlade in predsednika SDS Janeza Janšo, pa tudi svoje »naravne zaveznice« v Koaliciji ustavnega loka. Volilna udeležba je bila visoka – blizu 70 odstotkov.

Velika zmaga Roberta Goloba in velik poraz Janeza Janše. Volilni rezultat prinaša zamenjavo oblasti – desnosredinsko bo zamenjala levosredinska vlada.

Analitik javnega mnenja in direktor agencije Valicon Andraž Zorko rezultat državnozborskih volitev vidi kot poraz koalicije KUL, prav tako ga vidi tudi kot "kar hud" poraz vlade Janeza Janše. Meni, da je bilo ključno to, da je marsikdo odločitev spremenil v zadnjih dneh in da je prevladalo taktično glasovanje v želji premagati Janšo.