Evropski parlament bo na zasedanju v Bruslju v sredo razpravljal, v četrtek pa po pričakovanjih podprl mnenje, da Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengensko območje. Mnenje Evropskega parlamenta, ki ni zavezujoče, bo predzadnji korak Hrvaške na poti v schengen z januarjem prihodnje leto. Dokončno odločitev naj bi decembra sprejel Svet EU.

Hrvaška, ki je članica EU postala 1. julija 2013, bo januarja prihodnje leto vstopila v evroobmočje, nasmiha pa se ji tudi vstop v schengen. Kljub temu pa še vedno ostaja v skupini najrevnejših članic EU. Vse večja težava za Hrvaško je izseljevanje v tujino, ki še najbolj pesti Slavonijo.

Pred volitvami je stranka Gibanje Svoboda med drugim napovedala tudi odstranitev ograje z meje z našo južno sosedo Hrvaško. Takoj po volitvah, ko je bilo že jasno, da bo zelo verjetno bodoči premier Robert Golob, pa je slednji pojasnil, da računa, da bi lahko k temu pristopili že čez poletje.

"Vstop hrvaške v schengenski prostor je najbolj v interesu slovenskih državljanov," je v sredo za nacionalni Hrvaški radio dejal hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman. V koalicijski pogodbi nove slovenske vlade vidi veliko pozitivnih stvari in upa, da bosta državi vprašanje meje rešili dvostransko, ne z blokado vstopa Hrvaške v schengen.

Hrvaški premier Andrej Plenković je v zasebnem pogovoru s profesorjem dr. Šimetom Ivanjkom izjavil, da se do konca julija pričakuje ukinitev schengenskega režima na slovensko-hrvaški meji. Obenem tudi ne pričakuje, da bi to preprečila Slovenija s svojim vetom.

Odnosi med Hrvaško in Slovenijo so danes tako dobri, da je slovenska vlada zadovoljna in srečna, da je pomagala Hrvaški glede schengna, je danes v Zagrebu dejal hrvaški premier Andrej Plenković.

Notranji minister Aleš Hojs je včeraj odločno zanikal poročanje nekaterih hrvaških medijev, da Slovenija vstop Hrvaške v schengen podpira s figo v žepu. Je pa vprašanje, ali bo soglasje o širitvi schengna mogoče doseči, zato tudi ni jasno, ali bo slovensko predsedstvo to vprašanje uvrstilo na dnevni red notranjih ministrov EU, je pojasnil.

Evropska komisija bo danes predstavila sveženj predlogov o prenovi schengna, katerega delovanje so v zadnjem času močno načele različne krize, med drugim tudi pandemija covida-19. V ospredju bosta strategija o prihodnosti schengna in predlog o okrepitvi uporabe schengenskega pravnega reda.

Iz Avstrije, Italije in Madžarske bo od danes v Slovenijo možno vstopiti na vseh cestnih in železniških povezavah. Še vedno bodo prišleki potrebovali negativni test na koronavirus, če se bodo hoteli izogniti napotitvi v karanteno. Temu pa se bodo lahko izognili tudi vsi, ki so cepljeni proti covidu-19 ali ki so ga preboleli.

Notranji minister Aleš Hojs je včeraj dopustil možnost dogovora o obveznem premeščanju migrantov v kriznih razmerah, če bi se vnaprej določila zgornja meja števila migrantov, ki naj bi jih sprejela posamezna članica EU. Minister je sicer izrazil pesimizem glede napredka v razpravi o premeščanju migrantov v okviru novega migracijskega pakta.

Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je med včerajšnjim obiskom v Zagrebu izjavil, da Hrvaška še ni končala tehničnih priprav za vstop v območje schengna. Zavrnil je možnost, da bi Francija bolj lobirala za pridružitev Hrvaške schengenskem območju v zameno za hrvaški nakup francoskih vojaških letal rafale.

Evropska komisija se sooča z obtožbami, da je skušala prikriti, da Hrvaška ne izvaja nadzora nad ravnanjem policije na svoji meji, poroča britanski časnik Guardian. Komisija je napovedala, da bo na Hrvaško poslala svoje opazovalce, da bodo preverili, ali je ravnanje policije v skladu s temeljnimi pravicami.

Schengensko območje, ki je omogočilo prosto gibanje ljudi, storitev in blaga po celotnem območju članic, je v praksi zaživelo 26. marca 1995. A ob 25. obletnici schengna ima praznovanje grenak priokus. Večina od skupno 26 članic območja je namreč zaprla meje zaradi pandemije novega koronavirusa ali pa na njih izvajajo nadzor.

Vstop Hrvaške v schengenski prostor je močno v slovenskem interesu, so včeraj v Zagrebu poudarili viri pri hrvaškem predsedstvu. Brez dejavnosti hrvaške policije na meji bi bila Slovenija drugačna država, pa odgovarjajo na slovenska opozorila glede povečevanja nezakonitih prehodov meje.

Predsednik države Borut Pahor z vlado Marjana Šarca dobro sodeluje, vendar pa pogreša strukturne reforme, s katerimi bi se lahko država lažje soočila z naslednjo krizo.

Vstop Hrvaške v schengen je v strateškem interesu Slovenije, je za portal euractiv.hr dejal predsednik SDS Janez Janša. Obenem se je zavzel za madžarskega premierja Viktorja Orbana in njegovo stranko Fidesz, ki ju želijo nekateri vreči iz Evropske ljudske stranke (EPP).

Hrvaški premier Andrej Plenković je v pogovoru za televizijski kanal Euronews izrazil prepričanje, da zaradi "odprtega spora o meji" s Slovenijo ne bo blokiran vstop Hrvaške v schengensko območje.

Hrvaška vlada je na včerajšnji seji z uredbo omogočila uvedbo 1812 rezervnih policistov. Gre za prvo formiranje policijskih rezerv po vojni na Hrvaškem. Hrvaška potrebuje dodatne policiste zaradi boja proti nezakonitim migracijam ter zaradi varnostnih izzivov med predsedovanjem Svetu EU, pa tudi ob glavni turistični sezoni.

V strateškem interesu Slovenije je, da se schengenska meja čim prej pomakne na Hrvaško, piše prvak SDS Janez Janša v zapisu na Twitterju in na spletni strani stranke. Očitkom slovenske vlade, da Hrvaška ni sposobna vzpostaviti schengenske meje, se v Bruslju prizanesljivo nasmihajo, pravi Janša.

Premier Marjan Šarec obžaluje, da je Evropska komisija o tako pomembnem vprašanju, kot je ocena pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengen, odločala tik pred zaključkom mandata in sprejela politično odločitev. Pričakuje, da bo Hrvaška v nadaljevanju izpolnila tako tehnične kot pravne pogoje za vstop v schengen.