Nemčija, Francija, Italija in Malta so poskušale včeraj v Luksemburgu zbrati čim več podpore za septembrski dogovor o začasnem mehanizmu za premeščanje migrantov, rešenih v Sredozemlju. A odziv preostalih članic EU je mlačen. Le nekaj držav ga podpira. Slovenija je do njega zadržana, je povedal notranji minister Boštjan Poklukar.

Notranji minister Boštjan Poklukar je danes v Luksemburgu znova protestiral zaradi vnovičnega podaljšanja nadzora na meji med Slovenijo in Avstrijo. Ta ukrep je po njegovih besedah povsem nepotreben in povzroča veliko gospodarsko škodo. Boljše bi bile mešane patrulje, ki jih je predlagala Slovenija, a se Avstrija za zdaj na predlog ni odzvala.

Notranji ministri EU bodo danes v Luksemburgu razpravljali o septembrskem dogovoru štirih članic EU o začasnem mehanizmu za premeščanje migrantov, rešenih v Sredozemlju. Četverica želi pridobiti čim več podpore preostalih članic. Začasni dogovor je pomemben kot most do kompromisa o azilni reformi in za vrnitev k normalnemu delovanju schengna.

Schengenski sporazum je v tem trenutku le mrtva črka na papirju, kar dokazujejo notranje kontrole na številnih mejah znotraj EU, pravijo v stranki Dobra država. Slovensko vlado pozivajo, da od nove Evropske komisije zahteva odgovor, ali sporazum še velja, šele potem pa se opredeljevati do pristopa novih članic.

Nemški notranji minister Horst Seehofer je v nedeljo zvečer napovedal okrepitev nadzora na mejah s pogostejšimi naključnimi pregledi vozil. Po navedbah nemškega notranjega ministrstva je namen ukrepa boj proti sekundarnim migracijam, torej nezakonitemu prehajanju državljanov tretjih držav med članicami EU, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Hrvaška še vsaj dve leti ne bo del schengenskega prostora, poleg tega pa njenemu vstopu nasprotujejo tudi druge države, ne le Slovenija, danes ob sklicevanju na diplomatske vire poroča hrvaški Jutarnji list. Širitvi schengenskega območja na Hrvaško nasprotujejo tudi Nizozemska, Nemčija in Francija, navaja časnik.

Hrvaški premier Andrej Plenković včeraj v Bruslju ni želel dodatno pojasniti svoje izjave, da Slovenija ne bo mogla v nedogled blokirati hrvaškega vstopa v schengensko območje. Dodal je le, da kakršnokoli poseganje po nekih blokadah in zlorabljanje tem, ki niso povezane z osrednjim problemom, ni dobro, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Hrvaški premier Andrej Plenković je včeraj v Bruslju dejal, da Slovenija ne bo mogla v nedogled blokirati hrvaškega vstopa v schengensko območje. Ob tem je poudaril, da je dobil "zelo jasna zagotovila" predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, da bo komisija Hrvaški dala zeleno luč za vstop v schengen do konca svojega mandata.

Hrvaški premier Andrej Plenković je včeraj v Bruslju izrazil pričakovanje, da bo Evropska komisija pod vodstvom Luksemburžana Jean-Clauda Junckerja prižgala zeleno luč za vstop Hrvaške v schengen, potem ko je po njegovih besedah odbor za schengen v začetku septembra ocenil, da država izpolnjuje vse pogoje.

Predsednik odhajajoče Evropske komisije Jean-Claude Juncker naj bi hrvaškemu premierju Andreju Plenkoviću zagotovil, da bo Zagreb oktobra prejel zeleno luč za vstop v schengensko območje, čeprav naj bi imela Hrvaška še vedno težave z izpolnjevanjem meril, poroča POP TV, ki se sklicuje na neuradne vire.

Evropska komisija bo 16. oktobra prižgala zeleno luč za vstop Hrvaške v schengensko območje, piše Večernji list. Časnik navaja, da je osnutek odločitve komisije že spisan in da bo Hrvaška dobila pozitivno oceno, kar pomeni, da bo Zagreb priporočilo za vstop v schengen dobil do konca mandata odhajajoče komisije.

Še pred predsedovanjem Evropski uniji prihodnje leto se Hrvaški na vso moč mudi v schengenski varnostni prostor, prav nič pa si je ne mudi z rešitvijo mejnih sporov s sosednjimi državami. Čemu ta ignoranca?

Fizične ovire na meji niso skladne z duhom EU, je poudarila kandidatka za predsednico Evropske komisije Ursula von der Leyen v odgovoru na vprašanje evropske poslanke Irene Joveve (LMŠ/RE) v povezavi z nedavnimi izjavami italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija o možnosti postavitve fizičnih ovir na meji med Slovenijo in Italijo.

Šesterica evropskih držav je z današnjim dnem obnovila nadzor na notranjih schengenskih mejah za novih šest mesecev. Med njimi je tudi Avstrija, ki izvaja nadzor na meji z Madžarsko in tudi Slovenijo.

Norveška je včeraj sporočila, da bodo tako kot še nekaj drugih evropskih držav za šest mesecev podaljšali nadzor na svojih mejah, pri čemer so kot razlog navedli teroristično grožnjo in migracije.

Hrvaški notranji minister Davor Božinović se je včeraj odzval na izjavo slovenskega premierja Marjana Šarca, da je Hrvaška še daleč od izpolnjevanja kriterijev za članstvo v schengenskem območju. Kot je dejal, je članstvo Hrvaške v tem območju preveč pomembno za varnost Hrvaške, Slovenije in Evropske unije.

Članice EU, tudi Slovenija, imajo vrsto pomislekov glede predloga za vzpostavitev nove evropske stalne enote 10.000 varuhov meje do leta 2020. V ospredju so skrbi, da pomeni predlagana krepitev pristojnosti evropske mejne straže poseganje v nacionalno suverenost, a Evropska komisija trdi, da so te posledica nesporazumov.

Avstrijski notranji minister Herbert Kickl je danes v Luksemburgu znova zavrnil slovenske kritike zaradi podaljševanja nadzora na meji. Izpostavil je, da slovenskega stališča ne more razumeti in da je njegova naloga zagotoviti varnost Avstrijcev. Da zunanja meja ni dovolj varna, dokazuje tudi današnja razprava o krepitvi mejne straže, je še dodal.

Notranji ministri EU bodo danes v Luksemburgu razpravljali o predlogu za vzpostavitev evropske enote 10.000 varuhov meje do leta 2020. Z utrditvijo zunanje meje želi unija olajšati vrnitev k normalnemu delovanju schengna in poiskati izhod iz slepe ulice pri prenovi azilnega sistema. A odprtih vprašanj je precej, zlasti glede suverenosti.

Avstrijski nadzor na meji s Slovenijo je neupravičen in nesorazmeren, so danes za STA poudarili na ministrstvu za notranje zadeve ob zadnji napovedi Avstrije, da bo za še eno polletno obdobje podaljšala nadzor na notranji schengenski meji s Slovenijo.