Hojs zanika slovensko figo v žepu, ko gre za vstop Hrvaške v schengen

Hojs se je včeraj udeležil zasedanja notranjih ministrov EU v Luksemburgu. Ti so med drugim prvič izmenjali mnenja o novi strategiji za schengen, ki jo je nedavno razgrnila Evropska komisija. Pojasnil je, da bo slovensko predsedstvo to temo uvrstilo tudi na dnevni red neformalnega zasedanja v juliju.

Čaka se sicer še na predloge v povezavi s schengenskim zakonikom, ki se pričakujejo jeseni. Intenzivna razprava o reformi schengna se tako pričakuje med francoskim predsedstvom v prvi polovici prihodnjega leta.

V strategiji za schengen je Hojs izpostavil dve točki, ki sta vredni podpore in gresta v pravo smer: Strožji nadzor zunanje meje in natančnejši evalvacijski sistem. Je pa treba po njegovih besedah za celovito oceno še počakati na predloge glede schengenskega zakonika.

V povezavi s širitvijo schengna - na vstop vanj čakajo Romunija, Bolgarija in Hrvaška - je Hojs dejal, da je to "verjetno precej nemogoča zadeva", a da se "lahko še marsikaj spremeni". Ob tem je povedal, da je v uniji več zadržkov glede Romunije in Bolgarije kot glede Hrvaške.

Slovenija po Hojsovih besedah "absolutno podpira vstop Hrvaške v schengen", tudi v svežnju z Romunijo in Bolgarijo. Vprašanje pa je, ali bo mogoče doseči soglasje glede nove širitve schengna, je dejal.

Slovenija po njegovih navedbah nima nikakršnih zadržkov glede umestitve tega vprašanja na dnevni red zasedanja notranjih ministrov EU med svojim predsedovanjem.

"Je pa treba prisluhniti tudi Hrvaški. Se mi zdi, da si Hrvaška ne bo želela uvrstitve na dnevni red, če ne bo soglasja. Če uvrstiš na dnevni red, potem pa ni podpore, je še večja blamaža, kot če ne daš na dnevni red," je pojasnil minister.

Slovenija pa vstop Hrvaške v schengen podpira in nikakor ni res, da s figo v žepu, kot pišejo nekateri hrvaški časopisi, je še poudaril Hojs. "Če Hrvaška pristane, da damo na dnevni red in je pripravljena na to, da to ni sprejeto, smo pripravljeni dati na dnevni red," je sklenil.

Ministri so včeraj razpravljali tudi o vplivu umetne inteligence na notranjo varnost. Hojs je podprl oblikovanje pravil na ravni EU za ureditev uporabe umetne inteligence, a opozoril, da ta ne smejo preveč omejiti dela policije in pomeniti dodatnega administrativnega bremena.

"Zagotovo ni v našem interesu, da vzpostavimo sistem, ki bi izjemno upočasnil ali celo zaustavil razvoj ter zmanjšal učinkovitost policijskih organov v boju proti kriminalu," je dejal Hojs po navedbah v sporočilu za javnost, ki ga je po zasedanju objavilo notranje ministrstvo.

Razpravljali so tudi o boju proti terorizmu, pri čemer je portugalski notranji minister Eduardo Cabrita v odgovoru na novinarsko vprašanje o tveganjih skrajne desnice za notranjo varnost EU izpostavil, da zaznavajo tudi tveganja, povezana s skrajno desnico, in da bodo o tem govorili na načrtovanih sestankih s predstavniki ZDA, kjer se prav tako soočajo s to grožnjo.