Schengen praznuje 25 let delovanja z zaprtimi mejami

Schengenski sporazum je bil podpisan 14. junija 1985 v Schengnu, majhnem kraju v Luksemburgu. Skoraj deset let je trajalo, da je zaživel tudi v praksi. Sporazum so tedaj podpisale Francija, tedanja Zahodna Nemčija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg, njegov glavni namen je bil odpraviti fizični nadzor na notranjih mejah med državami članicami, hkrati pa okrepiti nadzor na mejah s tretjimi državami. Schengensko območje je zaživelo 26. marca 1995, do takrat sta se sporazumu pridružili še Portugalska in Španija.

Več let se je schengenski prostor širil, vse več držav je želelo ukiniti kolone na mejah in zagotoviti prost pretok ljudi, blaga in storitev.

Leta 2000 se mu je pridružila Grčija, leto zatem še Finska in Švedska ter Islandija in Norveška. Konec leta 2007 je sledila še širitev na devet novih članic, med njimi tudi Slovenijo, decembra 2008 se je pridružila Švica, kot zadnji pa Lihtenštajn leta 2011.

V schengenskem območju je danes skupno 26 držav članic, med njimi tudi nečlanice EU Švica, Islandija, Lihtenštajn in Norveška. Od članic unije pa v schengnu ni Bolgarije, Romunije, Hrvaške, Cipra in Irske.

A kmalu po 20. obletnici uveljavitve sporazuma leta 2015 je schengen doživel prvi velik preizkus z migrantsko krizo, ko je v Evropo pljusknil migrantski val.

Septembra 2015 je zaradi te krize nadzor na schengenskih mejah začela izvajati Nemčija, nekaj dni zatem pa še Avstrija na mejah s Slovenijo in Madžarsko. Kasneje so se za ta začasni ukrep, ki pa se v praksi zdaj vleče že leta, odločile še Francija, Švedska, Danska in Norveška.

Pet let kasneje je praznovanje obletnice zasenčila pandemija novega koronavirusa, zaradi katere so številne države zaprle meje ali na njih uvedle nadzor. Do ponedeljka je Evropsko komisijo o uvedbi nadzora na mejah uradno obvestilo 14 članic schengna - članice EU Belgija, Finska, Avstrija, Danska, Poljska, Litva, Nemčija, Estonija, Španija in Portugalska ter Švica in Norveška, ki nista članici unije.

Skupaj s članicami schengenskega območja, ki so na svojih mejah zaradi pandemije uvedle zdravstveni nadzor, je seznam še daljši. Na njem so še Slovenija, Latvija, Malta, Nizozemska in Slovaška.

Evropska poslanka iz Slovenije Tanja Fajon (S&D/SD), ki je v Evropskem parlamentu koordinatorka za schengen, je za STA poudarila, da trenutno zapiranje meja držav članic zaradi pandemije covida-19 razume. A obenem svari pred nesorazmernimi ukrepi, ki po njenem ne prinašajo skupnih rešitev, temveč otežujejo pretok nujnega tovora, kot je zdravstvena oprema, in druge oblike pomoči za spopadanje s krizo.

Po njenem bo potrebno veliko poguma in kolektivne odgovornosti vsakega posameznika, da bomo iz te krize lahko izšli kot zmagovalci, četudi je jasno, da ne brez žrtev. "A nikakor ne smemo dopustiti, da bi schengen bil ena od njih," je poudarila Fajonova, ki je prepričana, da brez schengna ne more obstati niti EU.

Ukrepi bi morali biti po mnenju evroposlanke bolj usklajeni in predvsem evropski. Zato podpira predloge Evropske komisije za skupne ukrepe na zunanjih mejah, a hkrati s sprostitvijo nadzora na notranjih mejah. Unija in države se morajo sedaj po mnenju Fajonove najprej osredotočiti na zajezitev širjenja okužb z virusom. "Mejne kontrole pa bi morali odpraviti takoj, ko bodo razmere to dovoljevale," je poudarila.

Ob tem je priznala, da schengen zaradi vseh težav, s katerimi se je spopadal v zadnjih letih, potrebuje reformo. Od leta 2017 je na mizi sprememba pravil glede notranjih nadzorov, za kar je bila Fajonova v prejšnjem mandatu poročevalka v Evropskem parlamentu, a predlog blokirajo države članice. Fajonova ocenjuje, da bo ta predlog potreben novega premisleka, ko se sedanje razmere umirijo.

"Unija mora storiti vse, da schengen ohrani. Za dobrobit vseh nas in naših državljanov ter tudi našega skupnega evropskega projekta," je ob obletnici sklenila Fajonova.