Artjom in Anna Dulceva, ki ju je Slovenija izročila v okviru izmenjave zapornikov, sta vohuna, je danes potrdil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Dodal je, da sta otroka vohunov šele na letalu, ki ju je iz Ankare pripeljalo v Moskvo, izvedela, da sta Rusa in da tudi ne znata rusko, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, zdaj svetovalka predsednice Nataše Pirc Musar, je zaradi osebne užaljenosti in maščevalnosti skoraj ogrozila nacionalne interese in interese naših zahodnih zaveznikov. Če bi se kazenski postopek zoper zajeta ruska vohuna v Sloveniji zaradi notranjepolitičnih spletk ustavil in bi ju morali izpustiti, bi prišlo do hude blamaže slovenske države, saj bi ogrozili celotno akcijo izmenjave zapornikov.

Predsednik ZDA Joe Biden in podpredsednica Kamala Harris sta danes ob povratku v ZDA pozdravila tri ameriške državljane, ki so bili v četrtek izpuščeni v okviru izmenjave zapornikov med Zahodom in Rusijo, poročajo tuje tiskovne agencije. Oba sta izrazila zadovoljstvo ob njihovi vrnitvi in poudarila pomen diplomacije.

Slovenija je bila v eni najobsežnejših in najzahtevnejših operacij izmenjave obsojencev med zahodnimi zavezniki in Rusijo po koncu hladne vojne vključena z dvema ruskima državljanoma. Potrdila se je kot zaupanja vreden in enakovreden partner pri doseganju kolektivne varnosti, je sporočil državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk.

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes na moskovskem letališču Vnukovo pozdravil osem ruskih državljanov, izpuščenih v okviru velike izmenjave zapornikov med Moskvo in Zahodom. Pri tem se jim je zahvalil za njihovo zvestobo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V turški prestolnici Ankara je to popoldne potekala obsežna izmenjava ujetnikov med Rusijo, Belorusijo in Zahodom. Del te izmenjave sta tudi leta 2022 v Sloveniji ujeta ruska vohuna.

V teku je izmenjava zapornikov med Rusijo in Zahodom, poročajo tuji mediji. Rusija naj bi med drugim izpustila novinarja Wall Street Journala Evana Gershkovicha, nekdanjega ameriškega marinca Paula Whelana in ruskega opozicijskega politika Vladimirja Kara-Murzo.

Ruska vohuna, ki so ju decembra 2022 priprli v Sloveniji, sta na tajnem sojenju pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani priznala krivdo, je danes sporočilo sodišče in jima izreklo enotno kazen po eno leto in sedem mesecev zapora. Vohuna kazni najverjetneje ne bosta prestajala v Sloveniji in bi lahko bila del večje izmenjave zapornikov, poroča portal N1.

Rusija je danes oznanila začetek tretje faze vaj za razporejanje in uporabo taktičnih jedrskih bojnih zmogljivosti, je po navedbah tujih tiskovnih agencij sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi. Ruska vojska je prvo fazo vaj izvedla maja, drugi fazi pa se je junija pridružila tudi Belorusija.

Nemčija je danes sporočila, da je grožnje ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi načrtovane namestitve ameriških raket v Nemčiji ne bodo prestrašile. V Berlinu so se s tem odzvali na izjave Putina dan prej, da bo Rusija odgovorila s podobnimi ukrepi, če bo Washington potrdil namero o namestitvi svojih raket na evropskih tleh.

Poslanska skupina Svoboda skuša premierju Robertu Golobu za kandidata za obrambnega ministra vsiliti svojega poslanca, predsednika odbora za obrambo Martina Premka, ki velja za prorusko usmerjenega politika.

Rezultati evropskih volitev, krepitev evropske skrajne desnice, izredne parlamentarne volitve v Franciji ter seveda vojni v Ukrajini in Gazi so idealen paravan, da v ozadju skušaš po tihem uresničiti svoje cilje. To si je očitno zastavil vodja bosanskih Srbov Milorad Dodik ob podpori in aktivni pomoči svojih mentorjev Aleksandra Vučića iz Beograda in Vladimirja Putina iz Moskve. Zazdaj mu to uspeva, saj EU še nima novega vodstva in zato ne reagira.

Evropski parlament je danes v Strasbourgu podprl resolucijo o Ukrajini, v kateri je ob začetku novega mandata potrdil podporo Ukrajini in pozval članice EU k povečanju vojaške pomoči, obenem pa obsodil nedavni obisk madžarskega premierja Viktorja Orbana v Moskvi. Za je glasovalo 495, proti 137, vzdržalo pa se je 47 evropskih poslancev.

Avstralija bo od Rusije še naprej zahtevala odgovornost za sestrelitev malezijskega letala MH17, je na današnji spominski slovesnosti v parlamentu ob deseti obletnici sestrelitve letala obljubila avstralska zunanja ministrica Penny Wong. Dodala je tudi, da si bo Canberra prizadevala zagotoviti pravico za tragedijo, ki je zahtevala 298 življenj.

Svojci žrtev sestrelitve malezijskega potniškega letala MH17 bodo ob deseti obletnici incidenta v sredo v spominskem parku blizu amsterdamskega letališča Schiphol obeležili spomin na svoje bližnje. Trije moški, ki jih je nizozemsko sodišče leta 2022 spoznalo za krive za sestrelitev, ostajajo nekaznovani za vpletenost v smrt 298 ljudi.

Voditelji članic Nata so se v sredo na vrhu v ZDA zavezali, da bodo prihodnje leto Kijevu namenili za najmanj 40 milijard evrov vojaške pomoči, usklajevanje katere prevzema Nato. Ukrajini so zagotovili še, da je njena pot v zavezništvo nepovratna. Kitajsko pa so obtožili, da je ključna pri omogočanju ruske agresije na Ukrajino.

Obstaja velika verjetnost, da je otroško bolnišnico v Kijevu v ponedeljek neposredno zadela ruska raketa, so danes ocenili predstavniki misije Združenih narodov v Ukrajini. Bolnišnica je bila ena od številnih stavb v več mestih, ki so v silovitih ruskih napadih utrpele škodo, po vsej državi je bilo ubitih več deset ljudi.

Madžarski premier Viktor Orban je danes prispel na nenapovedan obisk v Peking, kjer se je že sestal s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom, poročajo tuje tiskovne agencije. Orban, ki je potovanje na Kitajsko označil za "mirovno misijo 3.0", je pred tem v zadnjem tednu nenapovedano obiskal tudi Kijev in Moskvo.

Madžarski premier Viktor Orban na obisku v Moskvi ne bo zastopal Evropske unije, je danes izjavil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Podobno je že v četrtek dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je danes opozorila, da popuščanje ne bo ustavilo Rusije.

Več kot polovica Ukrajincev še vedno verjame v zmago v vojni proti Rusiji, medtem ko so prebivalci evropskih držav glede tega precej bolj skeptični in v večji meri kot najverjetnejši izid vojne ocenjujejo kompromis med Rusijo in Ukrajino, kaže danes objavljena raziskava think-tanka Evropski svet za zunanje odnose (ECFR).