Ruski predsednik Vladimir Putin je glede na skoraj vse preštete glasove na predsedniških volitvah osvojil 87 odstotkov glasov, s čimer si je prepričljivo zagotovil že peti mandat na čelu države. Putin je dosegel doslej najvišjo podporo, ki pa jo gre po ocenah opazovalcev pripisati predvsem represiji.

Dvomov o izidu letošnjih predsedniških volitev v Rusiji ni bilo nikoli. Zmagovalec je bil znan, še preden je več kot 100 milijonov volivcev v največji državi na svetu odšlo oddat svoj glas. Ves čas je viselo v zraku edino relevantno vprašanje teh volitev: S koliko odstotki bo tokrat zmagal Vladimir Putin?

Rusija je od začetka vojne v Ukrajini eliminirala 5962 tujih plačancev, je danes sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi. Med skupno 13.387 tujci, ki naj bi v zadnjih dveh letih od začetka vojne prispeli v Ukrajino, je domnevno tudi pet Slovencev, je razvidno iz objave ministrstva na omrežju Telegram.

Pred svojim domom v Litvi je bil v torek napaden tesen zaveznik pokojnega ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, Leonid Volkov. Napadalec se je nanj spravil s kladivom in solzivcem in mu med drugim zlomil roko. Volkov je davi po odpustu iz bolnišnice že napovedal nadaljevanje boja proti vladavini ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Ruska vojska je odbila napade proukrajinskih skupin, ki so poskušale zavzeti ozemlje v ruskih obmejnih regijah Belgorod in Kursk, je danes sporočilo ministrstvo za obrambo v Moskvi. Napadalci so po navedbah Kijeva izključno ruski državljani in nasprotniki Kremlja. Spopadi medtem še vedno potekajo, poročajo tuje tiskovne agencije.

Cinizem Putinovih oboževalcev in podpornikov, ki jih v Sloveniji ni tako malo, je neverjeten. Smrt Alekseja Navalnega se jim ni zdela v ničemer sporna, ni jih vznemirilo niti ravnanje ruskega režima, ki Ljudmili Navalni več dni ni dovolil, da bi videla sinovo truplo. Če je kdo dvomil o resnični naravi kagebejevskega režima, ki ga pooseblja Vladimir Putin, je lahko zdaj prepričan, da imamo opravka s sadističnim sociopatom, obsedenim z nasprotnikom, celo potem ko je ta že umrl. Ali pa so ga umorili. Mar ni zdaj vseeno?

Nemško vprašanje, ki je tako usodno zaznamovalo evropsko in svetovno zgodovino 19. in zlasti 20. stoletja, se spet vrača na velika vrata, a tokrat ne zato, ker bi bila ta zelo pomembna država v osrčju naše celine močna, ekspanzivna in samozavestna, temveč zato, ker je dejansko vse bolj šibka, se umika in predvsem jo že precej časa muči silna negotovost o sebi in svoji vlogi v svetu.

Napotitev bojnih enot zahodnih držav v Ukrajino ni na mizi, je danes dejal francoski obrambni minister Sebastien Lecornu, potem ko je predsednik Emmanuel Macron nedavno povzročil pretres, ko je izjavil, da ne izključuje možnosti pošiljanja vojakov v Ukrajino. Po besedah Lecornuja so bile izjave predsednika vzete iz konteksta.

Do nedavne objave posnetka pogovora med častnikoma nemških zračnih sil glede podpore Ukrajini je privedla napaka posameznika, je danes izjavil nemški obrambni minister Boris Pistorius in pojasnil, da je eden od udeležencev na sestanek vstopil prek nepooblaščene povezave. Dodal je, da zaupanje zaveznic v Berlin kljub incidentu ostaja neomajno.

Zakaj Macronova izjava o pošiljanju vojakov v Ukrajino ni nedolžen »faux pas«. Francoski predsednik je šokiral z izjavo, da je za vsako ceno potrebno preprečiti Rusiji zmago v Ukrajini.

V cerkvi na obrobju Moskve in njeni okolici se je ob pogrebni slovesnosti za voditelja ruske opozicije Alekseja Navalnega ob močni policijski prisotnosti zbrala množica ljudi. Številni, med njimi tudi tuji veleposlaniki, so se prišli poslovit od najvidnejšega kritika Kremlja kljub svarilu oblasti pred protesti in ob grožnji aretacije.

Pogrebna slovesnost za ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, ki je umrl v ruskem zaporu, bo v petek v cerkvi v Moskvi, so danes sporočili njegovi podporniki. Aleksejeva mati Ljudmila Navalna je sicer pred tednom dni obtožila ruske oblasti, da jo skušajo prisiliti, naj sina pokoplje na skrivaj, in zahtevala javen pogreb.

Rusko sodišče je danes eno vodilnih osebnosti ruske nevladne organizacije za človekove pravice Memorial Olega Orlova obsodilo na dve in pol leti zapora, ker je kritiziral rusko vojsko in obsodil napad na Ukrajino. Za dejanje je bil sicer oktobra lani že obsojen na plačilo globe v višini 1400 evrov, vendar je tožilstvo nato zahtevalo novo sojenje.

Ruske oblasti hočejo na vsak način doseči, da bi ukrajinska ekonomija čim prej dokončno izkrvavela.

Imel je neverjeten pogum, da se je vrnil v Rusijo, kjer so ga enkrat že skoraj umorili z novičokom, pravijo tisti, ki so Alekseja Navalnega bližje poznali. Vendar se ni vrnil, da bi ga aretirali, mu sodili v kletki in ga obsodili na 19 let zapora.

Več kot teden dni po smrti ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega v zaporniški koloniji so njegovo truplo vendarle izročili materi Ljudmili Navalni, je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila tiskovna predstavnica politika Kira Jarmiš. Kdaj bo potekal pogreb, za zdaj še ni znano.

Ob današnji drugi obletnici ruske invazije na Ukrajino je tudi v Ljubljani potekal shod v podporo Ukrajini, ki sta ga pripravili ukrajinska skupnost v Sloveniji in ukrajinsko veleposlaništvo v Ljubljani. Zbrani so se Sloveniji zahvali za vso dosedanjo pomoč in prosili za nadaljnjo vojaško podporo ter dodatne sankcije proti Rusiji v prihodnje.

Danes minevata natanko dve leti, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin sprožil invazijo na Ukrajino in s tem tudi najhujši konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni. Vojna je terjala več deset tisoč smrtnih žrtev in povzročila begunsko krizo. Ob obletnici so v številnih mestih po Evropi, vključno z Ljubljano, napovedani shodi v podporo Ukrajini.

Ljudmila Navalna, mati ruskega oporečnika Alekseja Navalnega, ki je v petek umrl v zaporu na skrajnem severu Rusije, je včeraj sporočila, da so ji oblasti v sredo dovolile videti sinove posmrtne ostanke, a ji ga niso izročile. Ob tem jih je obtožila, da jo skušajo prisiliti, naj sina pokoplje na skrivaj, poročajo tuje tiskovne agencije.

Kremelj je zavrnil možnost uvedbe mednarodne preiskave okoliščin smrti ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, k čemur poziva Evropska unija, vključno s Slovenijo. Moskva to razume kot vmešavanje v notranje zadeve, poroča nemška tiskovna agencija dpa.