Oblast smo tokrat dobili na rednih volitvah. Zadnja leta smo bili bolj vajeni protestov, vodnih topov, predčasnih volitev … In nič posebnega se ni zgodilo v primerjavi s prejšnjimi volitvami, mnogi namreč v svojih analizah vidijo premik volilnega telesa na levo: slovenski volivci so bili in so večinoma na levi, približno tretjina je na desni in tudi tokrat je bilo tako. In desnica ni dobila nič manj kot v preteklosti, prej kakšen mandat več.

Ministrstvo za pravosodje je oktobra lani objavilo razpis za položaj generalnega državnega odvetnika. Sedanjemu na tej funkciji, Juriju Grozniku, se šestletni mandat izteče septembra letos. Izvedeli smo, da naj bi pravosodni minister vladi med štirimi kandidati v imenovanje predlagal ravno Groznika, ki se je prijavil za nov mandat. A poznavalci opozarjajo na njegovo sporno ravnanje.

Urednik Planet TV Mirko Mayer se obrača po političnem vetru kot vetrnica. Najprej je zaprisegel Marjanu Šarcu, nato se preko Zdravka Počivalška priklonil Janezu Janši, zdaj pa naj bi se kljub vsemu umazanemu delu, ki ga je opravil za odhajajočo vlado, že dal na razpolago novim gospodarjem.

»Čez štiri leta bo zmagala SDS in Janez Janša bo spet premier, to je pa zelo jasno nakazano v njegovi karti, tako da sklepam, da tejle vladi, ki se najavlja, ne kaže nič dobrega,« napoveduje astrologinja Ema Kurent.

»Bosta zakonodajno in izvršilno vejo oblasti obvladovala golobčka Golob-Klakočar?« so v soboto zvečer zapisali na portalu strankarske televizije SDS.

Rezultati volitev pomenijo poraz za tako rekoč celoten aktualni sklic državnega zbora. Če stranka, ustanovljena le nekaj mesecev pred volitvami, dobi skoraj polovico mandatov, tega ne moremo razumeti drugače kot nezaupnico strankarski strukturi. Volitve 2022 so izgubile tako stranke vladne koalicije, ker odhajajo v opozicijo, še posebej pa stranke opozicije, zbrane v KUL.

Danes bodo tudi uradno stekli pogovori o oblikovanju nove vlade. Najverjetnejši kandidat za mandatarja predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob bo s potencialnima koalicijskima partnericama, SD in Levico, začel pogajanja o kadrovskem razrezu in sestavljanju ministrske ekipe. Operativno vlado si namreč želi sestaviti še pred počitnicami.

Zmagovalec letošnjih volitev Gibanje Svoboda je prepričalo več volivcev kot vse vladne stranke skupaj, dobilo pa je tudi največ poslanskih mest v slovenski zgodovini.

Kako bo »hipi in japi«, kot piše berlinski Tagesspiegel, izvedel obrat dozdajšnje desno populistične politične smeri, za kar je dobil mandat volivcev?

Frane Adam, eden (mednarodno) najbolj citiranih slovenskih družboslovcev v intervjuju pravi, da zmagovalec volitev Robert Golob igra na več strun, ki pa niso uglašene: malo suverenizma, malo globalizma, populistični toni se kombinirajo s tehnokratsko usmerjenostjo, skrajno levičarske parole se kosajo z izjavami, da je Gibanje Svoboda sredinska, liberalna stranka.

Manjše število strank v državnem zboru je strankam, ki so (ostale) v parlamentu, omogočilo doseči več mandatov.

V torek se bodo nadaljevali pogovori med zmagovalcem volitev Robertom Golobom (Gibanje Svoboda), Tanjo Fajon (SD) in Luko Mescem (Levica) o sestavi nove vladne koalicije. Nekatera imena možnih kandidatov za ministre so že zaokrožila v javnosti.

Gibanju Svoboda ni mogoče oporekati velike zmage, saj je kljub temu, da je dosegla šele tretji najvišji odstotek glasov v slovenski parlamentarni zgodovini po letu 1990, dobila rekordno število mandatov, kar pet več kot dosedanja rekorderka SMC.

Robert Golob drvi napovedanemu rekordu naproti: v 34 dneh bi rad sestavil vlado, tako kot njegov prijatelj Lojze Peterle. Je to res tako nujno? Dve leti smo lahko živeli v nesvobodi in še prej dve leti v zmedi petih neoperativnih strank levice in leve sredine.

Urška Klakočar Zupančič naj bi postala predsednica državnega zbora, poroča portal N1. Podpredsednica Gibanja Svoboda se je sicer omenjala tudi kot kandidatka za pravosodno ministrico, a očitno ji je šef Robert Golob, ki se je v teh dneh neformalno že začel pogovarjati o koaliciji in sestavi vlade, namenil vodenje parlamenta.

Če Robert Golob ne bo bistveno spremenil politične kulture vodilne politike, bo na naslednjih volitvah tudi njega s političnega prizorišča pospravil nov obraz.

Gibanje Svoboda z Robertom Golobom na čelu je zmagalo s podobnim rezultatom kot leta 2014 takratna Stranka Mira Cerarja, ker pa je v državnem zboru samo pet strank (kar nas približuje večinskemu sistemu), so njeni rezultati v številu poslank in poslancev še boljši. Tudi takrat je šlo za zmago nove, neomadeževane stranke, ki je bila glavni protipol vladavini Janeza Janše.

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob se je za STA odzval na napoved obrambnega ministra Mateja Tonina o skorajšnjem podpisu pogodbe z OCCAR za nakup osemkolesnikov. Golob kot najverjetnejši mandatar poziva Tonina, da se "glede na to, da se bo v nekaj mesecih oblikovala nova vlada, vzdrži podpisovanja dolgoročnih pogodb za nakup orožja".

O nedeljskih državnozborskih volitvah v Sloveniji še naprej poročajo številni tuji mediji, zdaj že tudi z bolj poglobljenimi analizami zmage Roberta Goloba in njegovega Gibanja Svoboda. Ugledni ameriški časnik Washington Post ocenjuje, da je izid slovenskih volitev večja zmaga za liberalno demokracijo kot razplet predsedniških volitev v Franciji.

Predsednik republike Borut Pahor je predsedniku Gibanja Svoboda Robertu Golobu, ki je relativni zmagovalec nedeljskih volitev v DZ, zagotovil polno sodelovanje, zlasti v njegovi želji, da vlado sestavi čim prej. Pogovorila sta se o rokih, po oceni obeh pa bi novo vlado lahko dobili v začetku junija. Golob si operativne vlade želi pred počitnicami.