prom-dance Svet24.si

Maturantski ples lep spomin, a velik finančni ...

PP 3-feb21 Svet24.si

Zdrava malica ali kosilo regačico, malce ...

780143_072-pop Necenzurirano

Kakšen bi bil Pop TV pod Janšo? Poglejte v ...

brglez han Reporter.si

Ozadje kongresa SD: Kučan proti Hanu, glavna ...

mark cuban pravi mvp pm Ekipa24.si

Provokacija v srbskem jeziku?! Neverjetno, kaj o ...

gledalka Njena.si

Doslej neznano ozadje izbora za sodelovanje v ...

maribor Ekipa24.si

Maribor zavit v črno: Umrl nekdanji nogometaš ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Magazin

Na podelitvi Prešernovih nagrad: Umetnost je "najbolj nepredvidljiva in najresnejša oblika človeške kreacije"

Deli na:
Na podelitvi Prešernovih nagrad: Umetnost je "najbolj nepredvidljiva in najresnejša oblika človeške kreacije"

Prešernovi nagrajenci leta 2023 s predsednico države Natašo Pirc Musar. - Foto: arhiv Svet24

V CD je z naslovom Svet se nagnil je naprej potekala proslava s podelitvijo najvišjih nagrad v umetnosti. Slavnostni govornik, predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič, je poudaril, v čem se umetnost in umetniki razlikujejo od vsakdana in mimobežnosti, "zmožni so širiti razglede, poglabljati uvide in gojiti forme in vsebine".

Predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič je v slavnostnem nagovoru opozoril na vlogo umetnosti, ki gre pogosto mimo razuma in jasnega, določenega namena. Po svoji naravi je umetnost najbolj nepredvidljiva in najresnejša oblika človeške kreacije. Umetnost je prečuden kraj, kar je raztrgano, se v njej zarobi, pravi pesnik.

"In prav zato, ker se javna sfera, mediji, fakultete, kultura in Netflix pogosto res zadovoljijo že s prvo rabo, ki je iz časa in se v njem postara, so potenciali umetnosti tako zelo nepogrešljivi," je povedal Muhovič.

Po njegovih besedah so umetniki okrog sebe zmožni širiti razglede, poglabljati uvide, gojiti forme in vsebine, ki ne zastarevajo, da jih lahko ljudje vedno znova postavljamo med svet, minljivost, bolečino in sebe, kar je globoko blagodejno.

"Umetnost je prehodni ritual, v neko drugo stanje percepcije, eksistence oblik in poglobljenega ter vključujočega sobivanja med ljudmi," je opozoril govornik. In še: "Umetniki delujejo na meji med poznanim in slutenim, odpravljajo se v neznano in ga del vzamejo s seboj, da bi ga udomačili." Vse velja tudi za letošnje nagrajence.

Nagrajenci Prešernovega sklada in Prešernovih nagrad za življenjsko delo so bili na proslavi predstavljeni z video portreti, nato pa so na odru iz rok Muhoviča prejeli priznanja.

Veliko Prešernovo nagrado sta prejela multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič. Skladove nagrade, ki jih podeljujejo za vrhunsko ustvarjalnost zadnjih treh let, pa si dobili pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar in arhitekturni atelje Medprostor.


Tako Kugler kot Gvardjančič ob prejemu nagrade nista imela govora.

Umetniški del proslave nosi naslov Svet se nagnil je naprej, vzet iz skladbe skupine Silence, napisane posebej za to priložnost. Kot je za RTV Slovenija pred proslavo povedal režiser in scenarist Matjaž Farič, je sledil temi odnosa sveta do umetnikov in umetnikov do sveta.

Pri tem je kanonična umetniška dela prepletal z novejšimi, posebno pozornost pa je namenil slovenskim modnim obiskovalcem. Kostumografska zasnova pod vodstvom Sanje Grcić je bila po njegovih besedah nekakšen showroom slovenskega modnega oblikovanja.

Program je v večjem delu prepletal odlomke že nastalih umetniških del, od skladb za simfonični orkester, sodobnega plesa, baleta, videoplesa, poezije pa vse do lutkovnega gledališča.

Poleg pesmi Franceta Prešerna, Srečka Kosovela in Anje Zag Golob v interpretaciji dramskih igralcev Barbare Cerar, Tine Resman in Klemna Janežiča je program vključeval še dela režiserja Tina Grabnarja v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana, videasta Boruta Bučinela, plesalke Ane Cvelfar, skladateljev Milka Lazarja in Matije Krečiča v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko Davorina Morija, glasbene skupine Silence in slikarja Marka Jakšeta.

Po koncu uradnega dela je na oder prišla še pesnica Svetlana Makarovič v spremstvu aktivista in režiserja Jaše Jenulla in pesnika Borisa A. Novaka. Prebrala je pomenljivo pesem Zla runa iz knjige Saga o Hallgerd, ki se je končala z verzom "obžalovanje dejanja ne izbriše." Makarovič je želela, da se ji izroči nagrado, ki jo je zaradi sonagrajenca patra Rupnika leta 2000 zavrnila. Ob tem se je vnela polemika, ki pa jo je včeraj sklenil bučen, stoječ aplavz umetnici.

Proslave sta se udeležila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar s soprogom Alešem Musarjem in premier Robert Golob v spremstvu Tine Gaber.