Na seznamu je tudi nekaj pilotov Slovenske vojske. Premier Robert Golob je s 6249 evri bruto uvrščen na 1854. mesto. Višje izplačilo od njega sta na primer prejela njegova varnostnika.

Razmerje med najvišjo in najnižjo plačo je bilo z Virantovo reformo v letu 2008 postavljeno v razmerju 1 proti 10,6. Strmo je padlo s krizo leta 2011 in se leta 2017 celo malo dvignilo (na 1 proti 6,7), potem pa spet začelo padati; trenutno znaša 1 proti 4,7. Javni sektor tako bremeni vse večja uravnilovka in težava pri pridobivanju mlajših in ambicioznih kadrov.

Predvideno razmerje med najnižjo in najvišjo plačo naj bi bilo po uveljavljeni reformi 1 proti 7. Precej nižje glede na izhodišče leta 2008. Ministrica za javno upravo ugotavlja, da v tem trenutku v družbi in v koaliciji ni konsenza za vrnitev na staro razmerje. Da bi se izognili kritikam, da novo lestvice delajo zase, se bo pri voljenih funkcionarjih prevedba v nova razmerja vzpostavila šele z novim mandatom.

Jasno, člani vlade, predsednik države, predsednik državnega zbora, predsednik vrhovnega sodišča …, bodo imeli v naslednjem mandatu precej večjo plačo (a v razmerjih nižjo kot vrsto let po letu 2008), a bo ta širši razpon omogočil, da plačna lestvica ne bo tako stisnjena.

To je precej večja težava kot pa najvišje plače pri vrhu lestvice, ki jih ni veliko. A populistična demagogija je že deluje– tako z leve kot desne, če omenimo izjave sindikalista Branimirja Štruklja in zapise na portalu Nova24TV.

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24