Predsednik vlade dr. Robert Golob se bo jutri, v soboto, 26. aprila 2025, udeležil pogrebne slovesnosti ob smrti papeža Frančiška. Pogrebna slovesnost bo potekala na Trgu svetega Petra v Vatikanu, vodil jo bo dekan kardinalskega zbora kardinal Giovanni Battista Re. Predsednika vlade bo na pogrebni slovesnosti spremljala partnerka gospa Tina Gaber.

Pogreba papeža Frančiška, ki je umrl v ponedeljek v starosti 88 let, se bodo v soboto na Trgu svetega Petra udeležile delegacije najmanj 130 držav, tudi okoli 50 voditeljev držav in deset monarhov, so danes sporočili iz Vatikana. Njegov grob v rimski baziliki Marije Snežne bo mogoče obiskati od nedelje, poročajo tuje tiskovne agencije.

Premier Robert Golob je v zagovoru pred poslanci ob interpelaciji vlade očitke predlagateljev iz SDS označil za lažne, sejo za politični teater, stranki pa očital blokado dela vlade. Orisal je vizijo države, ki sloni na štirih stebrih - socialni državi po meri ljudi, družbi znanja, gospodarski uspešnosti ter varnosti in odpornosti države.

Nekoč sva se z Majdo Širca grdo sporekla, ker sem javno zagovarjal ukinitev ministrstva za kulturo. Seveda ne zaradi političnih ali ideoloških vzgibov, saj bi bilo to na nivoju strankarske agitacije, ki se po novem konča tako, da izsiliš referendum o ocenjevanju umetnosti, kot bi morali v imenu intelektualnega poštenja imenovati majski referendum o »izrednih pokojninah« za kulturnike.

Predsednik vlade Robert Golob je na današnji seji DZ dejal, da je privatizacija socialne in zdravstvene mreže "pot v pogubo", kar se je pokazalo na primeru špekulacij o umiku avstrijskega podjetja SeneCura, ki je za izgradnjo domov za starejše v času prejšnje vlade prejel več koncesij. Zagotovil je, da bo vlada vztrajala pri krepitvi javne mreže.

Pogreba papeža Frančiška v soboto se bosta udeležila predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob. Ta je napovedal tudi razglasitev žalovanja ob smrti papeža, ki naj bi trajalo tri dni.

Parlamentarne volitve 24. aprila 2022 so bile za slovenske razmere res posebne, v marsičem tudi »izredne«. Doslej namreč še nobena stranka, niti Drnovškova LDS v najboljših letih, ni presegla praga 40 poslanskih mandatov. Gibanju Svoboda, njegov zaščitni znak je bil in je še vedno Robert Golob, pa je to uspelo. Tudi zato so prva povolilna pogajanja spomladi 2022 prinesla precej pričakovanj, med drugim celo idejo o veliki koaliciji med zmagovitimi svobodnjaki in krščanskimi demokrati (NSI), ki so prišli na solidno tretje mesto.

Sem politik, a se še do zdaj s tem nisem povsem sprijaznil, pravi v pogovoru finančni minister Klemen Boštjančič. »Nekaterih navad in ravnanj, ki jih pričakujejo drugi ljudje pa tudi mediji od politikov, ne bom počel. V politiki je opurtunizem mainstream, in temu se ne mislim prilagoditi.« Kot podpredsednik stranke in vlade bo šel na volitve in skušal čim bolj na glas zagovarjati vse to, kar je narejeno v tem mandatu. »Ne obljube, dejanja so tista, ki štejejo. V teh treh letih je bilo glede reform narejenega več kot prej v dvajsetih letih. Najbolj glasni glede reform so prav tisti, ki v več mandatih niso zmogli niti ene resne reforme.« Dopustoval bo na lastne stroške.

Z »vladavino« SBC prihaja slovenska verzija plutokracije, v kateri ima manjša skupina zelo bogatih ljudi posredno ali neposredno velik vpliv na državno politiko.

Predsednik vlade Robert Golob in njegova partnerka Tina Gaber sta letovala v kraju, kamor so v socializmu na počitnice vodili koroške osnovnošolce.

Slovenski premier Golob pa si je očitno »nekaj preveč izmislil«, da so se ga lotili celo doslej do njega dokaj prijazni mediji (npr. POP TV). Spet kopljejo po njegovem zasebnem življenju, če ga politik sploh lahko ima.

Bo Janez Janša v zadevi Trenta res obsojen na dve leti zapora, kot napoveduje anonimka? Bo majski referendum zamajal Golobovo vlado ali jo bodo na koncu zrušila KPK? In ali bo primer razvpitega patra Marka Rupnika ostal zločin brez kazni? O tem in še več v novi epizodi Reporterjevega podkasta spregovorita Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in novinar Dejan Steinbuch.

Levica je »resno« razmišljala, da bi izstopila iz vladne koalicije. Kaj pa naj bi drugega pomenilo, da so hoteli razpisati referendum o tem, da se ne bomo oboroževali po zahtevah EU in Nata? Proti so. Kdo pa ni? Večina ne mara orožja, vojn, a smo del Evrope, sveta. Poleg tega – če ste v vladni koaliciji, eden drugega podpirate, sicer greste. A to je bil bolj šov za volivce.

Premier Robert Golob je s partnerko Tino Gaber večkrat dopustoval v hiši poslovneža in člana Svobode Tomaža Subotiča, ki ga je Golobova vlada sicer imenovala v dva sveta javnih zdravstvenih zavodov. KPK bo v predhodnem preizkusu preverila obstoj morebitnih kršitev zakona o integriteti, poroča POP TV. Golob je zatrdil, da zadevi nista povezani.

Dolgotrajna oskrba za stare, stanovanja za mlade, javno zdravstvo za ljudi vseh starosti. To je formula za uspeh na volitvah. Politika je tudi stanovanjsko problematiko prepoznala za glavni vir nezadovoljstva ljudi. Predsednik vlade Robert Golob je napovedal največji zagon gradnje javnih najemnih stanovanj v zgodovini države.

Prvak SDS Janez Janša želi referendum o dodatkih k pokojninam kulturnikov zlorabiti za splošno glasovanje o zaupnici vlade. Toda na volišče bo moral pripeljati dovolj volivcev, da bo zakon zavrnjen. Po drugi strani so tudi njegove vlade podeljevale izjemne pokojnine po trenutno veljavnem zakonu brez preglednih kriterijev. Prav tako SDS niso nikoli motile izjemne pokojnine športnikov. Pišemo, kdo vse je dobil izjemno pokojnino in kdo bo zanjo lahko zaprosil po novem zakonu.

Premier Robert Golob je danes vodstvu Onkološkega inštituta Ljubljana osebno prenesel informacijo, da je vlada zagotovila 42,8 milijona evrov za njegovo širitev. "To za nas pomeni dan, ko začenjamo upati tako bolniki, njihovi svojci, kot seveda tudi zaposleni," je novico pospremila direktorica inštituta Zlata Štiblar Kisić.

»Strah ga je, ker se dogajajo spremembe, ki škodijo Janši,« mu odgovarja Erik Brecelj.

Poslanci so se v parlamentu spet in spet razgaljali, razkazovali svojo ozkost, zaverovanost vase, predvsem pa javno »pripovedovali«, kako skrbijo zase.

Statistični podatki kažejo, da najbolje živimo pod vlado Roberta Goloba, saj imamo najvišji BDP na prebivalca in najvišje plače kot kadarkoli prej. A ekonomisti opozarjajo, da je boljši življenjski standard rezultat tehnološkega napredka, odvisen je tudi od mednarodnih okoliščin, vlada pa lahko nanj vpliva s svojimi ukrepi. A živeli bi lahko še bolje, če bi vlada razbremenila delo oziroma če ne bi razveljavila davčne reforme prejšnje vlade.