Politiki me na soočenjih nikoli ne razočarajo. Nasprotno, vsakič so hujši!
Najprej sem za trenutek pomislila: kaj sem hudega v življenju storila, da moram poslušati soočenja teh naših političnih veleumov!?
Seveda sem se takoj spomnila, da mi jih ni treba. Pa vendar – kaj mi pomaga, iz svoje kože ne morem, že več kot pol življenja me to spremlja. Vseeno se nikoli ne navadim. In nikoli me ne razočarajo.
Nasprotno, vsakič so hujši!
Najbolj nemirna postanem ob Mihi Kordišu, kakšen retorik! Takoj se spomnim – malo delati, veliko zaslužiti – to propagira, tako ga jaz razumem. Kaj sem, jaz deloholik, zamudila v življenju! Kordišev socializem. Seveda z Luko Mescem nista dolgo zdržala skupaj. Mesec deluje kot garač.
Ni pa rečeno, da Kordiš s svojo demagogijo Mesca med istimi volivci ne bo premagal. No, Kordišu bo pomagal še igralec Gojmir Lešnjak Gojc. Igralec je dober …
Soočenja so na treh televizijah različna: na TVS so spodobna, bolj resna, eni bi rekli bolj dolgočasna, gostov voditelji ne napadajo, pustijo pa jim, da med sabo komunicirajo.
Temu načinu so sledili tudi na Pop TV, na obeh televizijah pa je le bila kakšna tema, ki jih je nekoliko razburkala – na primer integriteta. In ne vem, ali se je samo meni zdelo, da je Vladimir Prebilič (Prerod) spet »zafrknil«, ko je sprva ponavljal, da ne bodo šli v koalicijo z Robertom Golobom, če bi KPK zanj potrdila kršitve integritete? Na soočenjih tega ni bilo več zaznati?
Na nacionalki so me sicer takoj spravili v obup, ker niso našli boljšega začetka kot že pregneteno vprašanje: kdo bi s kom in kdo ne bi s kom. Na Pop TV so si to prihranili za konec.
In nekje sem zasledila, da so imeli tudi najvišjo gledanost. Nacionalka je s temama o zdravstvu in dolgotrajni oskrbi prehitela Pop TV, a so skupaj z voditeljico Katarino Golob govorili tako hitro, da jim je bilo težko slediti. Nekoliko so upočasnili pri »hitrih« vprašanjih. Najbrž zaradi »hitrosti« nisem slišala nič novega, nič svežega, nič optimističnega. Zdravstva, se bojim, še dolgo ne bomo rešili, ne glede na to, kdo bo zmagal.
Mi je bil pa všeč bivši zdravstveni minister Janez Poklukar, ki je povedal dolgo znano resnico, a je tudi Golob še ni dojel: ne more biti enak sistem, način vodenja v nekem muzeju z desetimi in v UKC z več tisoč zaposlenimi!
Na Planetu pa je bilo čisto drugače: tam je imela voditeljica Katarina Braniselj spopad z gosti. Napadala jih je, Matjažu Hanu in predvsem Boštjanu Klemenčiču je komaj kdaj dovolila končati stavek in je bila kar preveč očitno na strani nevladnih strank.
Vsi v studiu, razen Hana, so igrali pikado in puščice z vso močjo metali v Boštjančiča. Kdaj tudi v Hana. Ko sem spremljala soočenje na Planetu, mi je prišlo na misel, če bodo strele, z leve in desne, tako močno letele v Goloba do 21. marca in bo še vedno dobil 15 ali 20 poslancev, bo to že kar čudež. Ali pa dokaz, da si je ustvaril kar precej zaupanja med volivci.
Toda – na Planetu ni bilo Janše in Goloba. Bila pa sta na Pop TV. In celo skupaj sta stala. Čisto spodobna sta bila. Na nacionalko pa sta poslala svoje »nadomestke«.
Škoda, da so bolj gledane televizije omejene le na kandidate, ki imajo za zdaj največ podpore. Najbrž bi bilo treba spremljati lokalne televizije, da bi videli, kako je predvolilni boj lahko tudi povsem drugačen. Zdaj se mi zdi, da je še Jelinčič opešal, nekje sem ga zasledila, a ni nič razburkal debato.
Jaz sem seveda iz prejšnjega stoletja in ne vem, kako komentirati dekle, ki »prodaja« svoje (golo?) telo na spletu (na platformi OnlyFans) in hoče biti poslanka. A vsaj kaj počne.
Ana Taks Pusovnik zdaj kandidira pri stranki Zeleni Slovenije in Stranki generacij, nekdanjem Desusu, ki jo zdaj vodi Vlado Dimovski, nekoč minister za delo.
Tako nekako, če mi je uspelo vse skupaj razvozlati. Glede na »silno resne« debate v našem parlamentu ne bi bilo nič nenavadnega, če bi imeli v parlamentu nekakšno Cicciolino, nekdanjo italijansko-madžarsko porno zvezdo, ki je v italijanskem parlamentu nekoč predstavljala radikalno stranko.
Tudi druga t. i. vplivnica, Tia Anna Paynich, kandidira. Ona je nekakšen »coach« in skrbi za osebnostno rast ter poslanstvo, pomaga, da smo trdni in da s svojo močno energijo in zavestjo spreminjamo tudi zunanji svet! To potrebujemo v parlamentu!
Za večjo psihično stabilnost poslancev bo skušal v parlament priti tudi športni psiholog Matej Tušak, precej »ostareli« parlamentarni band pa bi lahko okrepil Patrik Greblo, oba kandidirata pri NSI in druščini, kjer kandidira še Stojan Auer, nekdanji televizijski voditelj zabavnih oddaj.
Tako bi v parlamentu imeli tudi šport, glasbo, šov pa je tam že tako in tako tudi brez Auerja. Zagotavljam pa vam, da Greblo ni le dirigent, tudi poje kar dobro.
Pomagala bi mu lahko pevka Jožica Svete in ustanovni član skupine Pop Design Tone Košmrlj, če bi Ruparjevi upokojenci prišli v parlament, kar pa zdajšnji »izračuni« ne kažejo.
Ne vem, koliko Ruparju lahko pomaga kandidat Danijel Šmid - Dany, sicer vedeževalec, gotovo pa ne bi škodilo, če bi bil med poslanci tudi takšen kader. Pogosto namreč poslanci sprejemajo zakone, za katere ne vemo čisto natančno, kakšne posledice bodo imeli.
Tudi nekdanji televizijski voditelj Jonas Žnidaršič želi še enkrat v parlament (SD), v zadnjem mandatu se ni prav pogosto oglasil – ali pa sem ga jaz zgrešila. »Janševe« še preiskujem, ne vem, ali so angažirali kakšnega novega estradnika. Da pa Svoboda ne bo brez estradnikov, poleg Roberta Goloba in Tine Gaber Golob na njihovi listi kandidira tudi raper Darko Nikolovski.
Zdaj si pa predstavljajte, da bi vsi ti estradniki imeli prostor za soočenje na nacionalki ali na Pop TV. V vsakem primeru bi se držali za glavo – zaradi njihovih dobrih ali slabih debat in obljub. Kaj bi šele bilo, če bi prišli v parlament?
Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.