Marjan Šarec, ki je ta teden odstopil z mesta predsednika vlade, se je danes srečal s predsednikom republike Borutom Pahorjem. Kot so za STA povedali v kabinetu premierja, je Šarec v pogovoru s Pahorjem ponovil, da so po njegovem mnenju najboljša izbira predčasne volitve.

Poslanci se bodo danes seznanili z odstopom predsednika vlade Marjana Šarca. S tem bo celotni vladi prenehal mandat in bo opravljala zgolj tekoče posle. Predsednik republike Borut Pahor pa bi glede na napovedi lahko že danes opravil prve neformalne pogovore o njegovih nadaljnjih korakih po Šarčevem odstopu.

"S svojimi 13 poslanci sem naredil, kar sem lahko. Nekateri so jih imeli 5, obnašali so se pa kot da jih imajo 30," je Marjan Šarec na svojem profilu na Facebooku pojasnil, zakaj se je odločil za odstop in se zavzel za predčasne volitve.

Sodeč po izsledkih ankete, ki jo je za časnik Dnevnik izvedla agencija Ninamedia, 60,5 odstotka vprašanih meni, da so predčasne volitve bolj primerna rešitev za Slovenijo po odstopu premierja Marjana Šarca. Šarec je sicer s svojimi argumenti prepričal dobro polovico vprašanih.

Manjšinsko vlado Marjana Šarca je zaznamovalo naporno iskanje glasov v DZ za zakone in imenovanja. Tudi usklajevanja petih vladnih partneric niso bila lahka, s tem pa sprejetje reform skoraj nemogoče. Vlada, ki je na koncu ostala tudi brez dveh ministrov, je klonila tik pred enim večjih projektov, ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Poslanci bodo danes nadaljevali januarsko sejo, ki pa bo po pričakovanjih potekala v senci odmevov na ponedeljkov odstop premierja Marjana Šarca in s tem padca njegove vlade. Pred zasedanjem organov strank, ki bodo v prihodnjih dneh razpravljali, kako naprej, vlada še zatišje, a ugibanj o neformalnih pogovorih verjetno tudi danes ne bo malo.

Politična analitika Andraž Zorko in Rok Čakš odločitev Marjana Šarca za odstop s položaja predsednika vlade v tem trenutku pripisujeta predvsem dejstvu, da bi bila po odstopu dveh ministrov, tudi finančnega, naloga popolnitve vlade zelo težavna. Kaj se bo dogajalo po odstopu, pa ostaja negotovo.

Vodilne svetovne tiskovne agencije so današnji odstop premierja Marjana Šarca zabeležile s kratkimi novicami. O Šarčevem odstopu in njegovem pozivu k predčasnim volitvam so med drugim poročale agencije Reuters, AFP, dpa, APA, Hina, Tanjug in PAP. Reuters je novico pomotoma opremil s fotografijo hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, podobno napako pa si je privoščil še avstrijski Die Presse.

Premier Marjan Šarec je po odstopu poudaril, da nesoglasje med ministrom za zdravje Alešem Šabedrom in ministrom za finance Andrejem Bertoncljem, ki je prav tako odstopil s položaja, ni vplivalo na njegovo odločitev o odstopu. Kot je dejal, mu je postalo jasno, da so rešitev le predčasne volitve. Zatrdil je tudi, da ne gre za razpad ekipe LMŠ.

Davek na nepremičnine lahko po besedah premierja v odstopu Marjana Šarca izpelje le močna večinska vlada. A pogoj je, da morajo biti evidence urejene, je v odgovoru na vprašanje poslanca Levce Luke Mesca v uvodu januarske seje DZ odgovoril Šarec. Ni pa komentiral poslančeve zahteve, naj bodo tisti z več premoženja obdavčeni bolj.

Marjan Šarec je četrti slovenski premier, ki je odstopil. Pred njim so to iz zelo različnih razlogov storili dolgoletni predsednik vlade Janez Drnovšek, prva slovenska premierka Alenka Bratušek in le nekaj mesecev pred koncem mandata Miro Cerar. STA objavlja kronologijo teh odstopov.

Državni zbor bo danes opoldne s poslanskimi vprašanji premierju Marjanu Šarcu in ministrom začel tridnevno januarsko redno sejo. Poslanci želijo slišati Šarčeva pojasnila v zvezi z javnim zdravstvenim sistemom, uvedbo nepremičninskega davka, delom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in obnovo gorenjske železniške proge.

Pred odločanjem DZ o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja in uvedbo obveznega pavšalnega prispevka je vse bolj napeto. Vladno koalicijo razdvaja vprašanje kritja iz državnega proračuna v primeru manka v zdravstveni blagajni. Premier Marjan Šarec je napovedal, da zaradi opozoril finančnega ministrstva ne bodo prenehali z aktivnostmi za sprejem novele.

Premier Marjan Šarec je pred današnjo udeležbo na seji komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) ponovno zavrnil navedbe, ki so se pojavljale v javnosti v zvezi z zaposlitvijo njegove znanke Nataše Hribar na Sovi. Kot trdi, ne drži, da bi bila omenjena zaposlena na Sovi zato, ker je njegova znanka. Pravi tudi, da z njo nima stikov.

Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) bo nadaljevala obravnavo glede nadzora nad zakonitostjo in preudarnostjo zaposlovanja na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova). Na današnji seji pričakujejo pojasnila premierja Marjana Šarca.

Premier Marjan Šarec je imel včeraj ob robu Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu tudi več dvostranskih srečanj. Med drugim se je na kratko pogovoril s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem in se sestal z generalno direktorico Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalino Georgievo, so navedli v kabinetu premierja.

Predsednik vlade in LMŠ Marjan Šarec je novi predsednici DeSUS Aleksandri Pivec že izrekel "iskrene čestitke za prepričljivo zmago". Na Twitterju ji je zaželel uspešno delo v stranki, predvsem pa tvornega sodelovanja v koaliciji. "Zahvaljujem se tudi dosedanjemu predsedniku Karlu Erjavcu za delo, ki ga je opravil," je dodal.

Nekdanji minister za okolje in prostor Jure Leben "zaenkrat" ne bo prišel v kabinet predsednika vlade, kjer se je dogovarjal o mestu svetovalca premierja Marjana Šarca za podnebne spremembe. "Sprejela sva odločitev, da zaenkrat ne bo prišel," je novinarjem danes ob robu skupščine Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije povedal Šarec.

Ruska duma je včeraj za novega premierja potrdila 53-letnega Mihaila Mišustina. Ljubiteljski hokejist, ki ima doktorat iz ekonomije, je od leta 2010 na čelu ruske davčne uprave, zdaj pa bo prevzel vodenje ruske vlade.

Nemška kanclerka Angela Merkel je v današnjem intervjuju za britanski Financial Times dejala, da ohladitve odnosov med Nemčijo in ZDA ne gre pripisati zgolj ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Ob tem se je zavzela za bolj konkurenčno Evropsko unijo, kar je treba storiti tudi v luči brexita.