Finančni minister Andrej Šircelj je na odboru DZ za finance v torek povedal, da vlada že pripravlja dodatne ukrepe za zajezitev posledic epidemije novega koronavirusa. "Z njimi bomo spodbudili gospodarstvo, likvidnost in investicije, potem ko omilimo negativne posledice epidemije," je pojasnil.
Drugi protikoronski sveženj že težko čakajo tudi v gospodarstvu. Kot so v ponedeljek opozorili v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), od drugega paketa interventne zakonodaje pravzaprav pričakujejo še več kot od prvega.
Ta zakon bi moral po besedah generalne direktorice GZS Sonje Šmuc vključevati dva ključna ukrepa, in sicer več milijard evrov vreden sklad za zagotavljanje novih posojil tako za obratna sredstva kot za investicije ter oblikovanje sklada za odkup terjatev. "S tem bomo preprečili pojav finančne nediscipline ali pa izkoriščanja trenutnih razmer na škodo podjetij," je prepričana.
Na današnjem sestanku pa se bodo zbrani gotovo dotaknili tudi novega mega protikriznega zakona, ki ga je parlamentarni odbor za finance začel obravnavati v torek, sejo pa bo nadaljeval danes.
K predlogu zakona se vlagajo dopolnila, številnih odbor še nima na mizi. Vlada je sicer na današnji dopisni seji sprejela amandmaje, "s katerimi se sledi mnenju zakonodajnopravne službe, z nekaterimi se jasneje opredeljujejo določbe predloga ali pa se v predlog vnašajo druge spremembe oz. dopolnitve".
Ali je upoštevala tudi želje gospodarstva, iz sporočila vladnega urada za komuniciranje ni razvidno. Gospodarstvo je namreč podalo svoje predloge dopolnil, s katerimi bi se, kot so poudarili, lahko izognili nekaterim pastem, ki povzročajo negotovost podjetij ali zaradi katerih podjetja ne bodo preživela.
Gospodarski krog, v katerem so GZS, Združenje Manager, Klub slovenskih podjetnikov, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Britansko-slovenska gospodarska zbornica in Amcham Slovenija, je politiko pozval k sprejemu dopolnil, ki so jih nekatere organizacije poslale ločeno. Predloge dopolnil je pripravilo tudi Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS).
Pripombo na predlog GZS in ZDS glede izplačila dodatka za delo, da bi ta moral ostati domeni delodajalca, pa so že poslali iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). V ZSSS menijo, da je sedanji predlog "ureditve enakega zneska za vse primerna in naj ostane".
"Delodajalec je že pri plači 1000 evrov bruto razbremenjen prispevkov v višini več kot 200 evrov. Večja kot je plača, večje so tudi razbremenitve. Pri plači 2000 evrov je to že skoraj 500 evrov, pri plači 3000 evrov pa že 731 evrov," so ponazorili v ZSSS.
Ureditev enakega zneska za vse naj zato po mnenju ZSSS ostane. "Pri tem sindikati predlagamo, da se znesek zviša z 200 na 500 evrov. Delodajalec ima možnost tistim, ki so bolj obremenjeni, plačati višji dodatek, če pa je treba, naj se v zakonu izrecno poudari, da je tudi znesek dodatka, višji od 500 evrov (sedaj 200 evrov) oproščen plačila davkov in prispevkov. V nasprotnem primeru bodo podjetja razlike zaradi oproščenih prispevkov enostavno obdržala zase, namen oprostitve pa ne bo dosežen," so izpostavili.
