Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek odobril sankcije proti vsem uradnikom Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki preiskujejo, aretirajo, pridržijo ali sodno preganjajo Američane in zaveznike iz držav, ki niso članice Rimskega statuta o ustanovitvi ICC.

Ameriški predsednik Donald Trump je na novinarski konferenci po torkovem srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem dejal, da bodo ZDA prevzele Gazo, odstranile porušene zgradbe in sprožile neverjeten gospodarski razvoj. Pred tem pa bi rad iz Gaze odstranil 1,8 milijona Palestincev.

Več arabskih držav je danes pozdravilo dogovor o prekinitvi ognja v Gazi med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas. Libanonski premier Nadžib Mikati je dejal, da se z dogovorom končuje krvavo poglavje v zgodovini palestinskega ljudstva, medtem ko je iranska revolucionarna garda dogovor opisala kot zmago za Palestince in poraz za Izrael.

Pogajalci v Katarju, ki so posredovali v pogajanjih med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas, so dosegli dogovor o prekinitvi ognja v Gazi ter izmenjavi izraelskih talcev in palestinskih zapornikov, poročajo tuje tiskovne agencije. Dogovor je kasneje potrdil tudi ameriški uradnik, pred uveljavitvijo pa ga morajo potrditi še izraelske oblasti.

Izraelski urad vrhovnega državnega tožilca je po poročanju tiskovne agencije Reuters v ponedeljek podal izjavo, s katero je podvomil v nepristranskost slovenske sodnice na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) Beti Hohler. To bi lahko dodatno zavleklo postopek odločanja o izdaji naloga za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.

Zaskrbljenost nad nasilnimi spopadi med propalestinskimi demonstranti in izraelskimi nogometnimi navijači so danes izrazili tako Združeni narodi kot predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Slednja je opozorila, da v Evropi ne sme biti prostora za antisemitizem. Nasilje so obsodili tudi Nemčija, Francija, Italija in Uefa.

Prva obletnica vojne v Gazi, ki jo je sprožil teroristični vdor Hamasa v Izrael 7. oktobra lani, kot tudi že več kot dve leti in pol trajajoča ruska vojna v Ukrajini imata skupni imenovalec, ko gre za predloge za njuno končanje. Rešitev, ki jo pri nas zagovarjata nekdanja predsednika Milan Kučan in Danilo Türk, je na videz zelo preprosta: prenehajmo pošiljati orožje sprtim stranem, pa bo mir. »Če bi Amerika prenehala Izraelu dobavljati orožje, bi bilo vojne konec takoj,« verjame Kučan, ki je bil pred časom podobnega mnenja tudi glede Ukrajine.

Palestinsko islamistično gibanje Hamas je sporočilo, da je za novega političnega voditelja imenovalo dosedanjega vodjo gibanja na območju Gaze Jahjo Sinvarja. Na položaju bo nasledil Ismaila Hanijo, ki je bil prejšnji teden ubit v Teheranu.

Izraelska vojska je danes sporočila, da je bil v napadu, ki ga je sredi julija izvedla v Han Junisu na jugu območja Gaze, ubit vojaški vodja palestinskega islamističnega gibanja Hamas Mohamed Deif, poročajo tuje tiskovne agencije.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je danes po atentatu na političnega vodjo palestinskega gibanja Hamas Ismaila Hanijo dejal, da je maščevanje Izraelu za njegovo smrt dolžnost Teherana. V iranski prestolnici, kjer je bil Hanija ubit, naj bi v četrtek potekala pogrebna slovesnost. V Iranu so danes tudi razglasili tridnevno žalovanje.

Po smrti vodje palestinskega islamističnega gibanja Hamas Ismaila Hanije, ki je bil ubit v domnevnem izraelskem napadu v Teheranu, je zavezništvo različnih palestinskih skupin na Zahodnem bregu danes pozvalo k splošni stavki in protestnim shodom na zasedenem območju. Hamasovo oboroženo krilo pa je opozorilo, da bo imel atentat ogromne posledice.

V izraelskem napadu v Teheranu je bil ubit vodja gibanja palestinskega islamističnega gibanja Hamas Ismail Hanija, je danes sporočilo gibanje. Pojasnili so, da je umrl v napadu na njegovo rezidenco v iranski prestolnici. Smrt vodje Hamasa je potrdila tudi iranska revolucionarna garda. Gibanje je napovedalo, da smrt vodje ne bo ostala nekaznovana.

Predsednik vlade dr. Robert Golob se je v četrtek, 27. junija, udeležil zasedanja Evropskega sveta, na katerem so voditelji in voditeljice članic Evropske unije dosegli dogovor glede imenovanj na vodilne položaje v institucijah EU, sprejeli novo strateško agendo za obdobje 2024–2029 in razpravljali o zaostrenih razmerah v Ukrajini, varnosti in obrambi, konkurenčnosti EU, Bližnjem vzhodu ter drugih aktualnih vprašanjih.

Duh je ušel iz steklenice. Kdor seje veter, žanje vihar. Sploh ta pregovor najbolje opisuje, kar se je minuli teden tik pred evropskimi volitvami dogajalo v Ljubljani. Ne gre toliko za politično odločitev o priznanju neke države, ki ima težavo z izpolnjevanjem osnovnih pogojev državnosti in suverenosti, ampak za širše družbene posledice tega dejanja.

Premier dr. Golob je današnjo udeležbo na mednarodni konferenci »Poziv k ukrepanju: nujni humanitarni odziv za Gazo« v Jordaniji, ki jo gostijo kralj Hašemitske kraljevine Jordanije Abdullah II, predsednik Arabske republike Egipt Abdel Fattah al Sisi in generalni sekretar Združenih narodov (ZN) António Guterres, pričel z bilateralnimi srečanji.

Predsednik vlade dr. Robert Golob pozdravlja sprejem resolucije VS OZN, ki poziva k popolni in takojšnji prekinitvi ognja ter brezpogojni izpustitvi talcev, ki je velik uspeh diplomacije. Resolucija poziva tudi k oblikovanju načrtov o obnovi enklave, o čemer bo premier dr. Golob govorili z drugimi svetovnimi voditelji, vodilnimi predstavniki OZN in osrednjimi humanitarnimi organizacijami danes na humanitarni konferenci v Jordaniji. »Slovenija je ponosna na svoj prispevek pri sprejemu resolucije, ki vzbuja upanje na mir,« je prepričan premier dr. Golob.

Pri postopkih ob torkovem priznanju Palestine v državnem zboru je do spornega ravnanja prišlo tako na strani koalicije kot opozicije, je danes za STA ocenil pravnik Rajko Pirnat. Menil je, da je koalicija evidentno kršila poslovnik DZ, kot nesprejemljivo pa je označil tudi potezo opozicijske SDS z vlaganjem pobud za posvetovalni referendum.

Državni zbor je danes na izredni seji podprl sklep vlade o priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države. Za priznanje je glasovalo 52 od 53 navzočih poslancev, nihče ni bil proti. Opozicija je izredno sejo DZ obsturirala. Slovenija je tako postala 147. članica Združenih narodov, ki je priznala Palestino.

Državni zbor je po tistem, ko je SDS danes vložila nov predlog posvetovalnega referenduma, prekinil 73. izredno sejo o priznanju Palestine, nato pa za danes sklical 23. nujno sejo parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, po kateri bo še 74. izredna seja DZ, je sporočila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.

Stranka SDS je umaknila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o priznanju Palestine, je ob začetku seje DZ, na kateri naj bi potrdili sklep vlade o priznanju Palestine, sporočila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Parlament je nato začel razpravo, ki naj bi ji sledilo glasovanje.