Morda se mu je celo za hip zazdelo, da sanja. Ne samo da so mu Američani potrdili, da bodo proti visokim uradnikom Mednarodnega kazenskega sodišča – na seznamu bo zagotovo tudi slovenska sodnica Beti Hohler – uvedli sankcije, ker je to sodišče izdalo zaporni nalog za prijatelja in zaveznika Bibija, ampak se obeta tudi končna rešitev palestinskega vprašanja, ki obremenjuje Bližnji vzhod že skoraj stoletje. 

Trump ima idejo, kako ubiti volka in kozo hkrati, in to je brez dvoma genialnost, kakršne doslej še ni pokazal noben ameriški predsednik.

Kramljanje z novinarji pred kaminom, med katerim je Trump paberkoval o novem svetovnem redu, se je spremenilo v novo manifestacijo nepremičninske genialnosti človeka, ki bi odkupil Grenlandijo, ponovno prevzel nadzor nad Panamskim prekop in na novo definiral odnose s Kanado. In vse to na miren način, brez uporabe sile. 

Če bi Vladimir Putin, Trumpov dolgoletni oboževalec, to vedel, bi se Ukrajine lotil na povsem drug način: svojim zahodnim sosedom, ki v resnici niso narod, ampak le zahodni Rusi, ki so se spridili pod vplivom degenerirane Evrope, bi ponudil brezplačno relokacijo vzhodno od Bajkalskega jezera, kjer bi imeli mir, svobodo in neokrnjeno naravo.

Trumpova ponudba v zvezi z Gazo je še precej bolj nora od odkupa Grenlandije ali ponovnega nadzora Panamskega prekopa. Kajti drugače od največjega otoka na svetu, ki pod snegom in ledom skriva neverjetne zaloge zemeljskih bogastev, ali strateško najpomembnejšega prekopa za Združene države Amerike, je Gaza danes opustošena zaplata, uničeni geto na vzhodni obali Sredozemlja, velika približno toliko kot Ljubljana z okolico, kjer se gnete okoli 1,8 milijona ljudi. 

Vsaka nepremičninska agencija bi ocenila, da gre za degradirano območje, kjer bodo potrebne izjemno velike investicije za to, da se stanje normalizira in postane zanimivo za potencialne vlagatelje.

Donald Trump je po očetu nemškega rodu in ob njegovi zamisli o preselitvi Palestincev je morda kdo pomislil na tistega znanega nemškega politika, ki je na oblast prišel z demokratičnimi volitvami, odšel pa z nogami naprej, a šele potem ko je umrlo več deset milijonov ljudi, nemška mesta pa so po zavezniškem bombardiranju spominjala na današnjo Gazo. 

Kako si ameriški predsednik, ki je na oblast prav tako prišel z demokratičnimi volitvami, predstavlja preselitev Palestincev z bodoče sredozemske riviere, je za zdaj le v grobem namignil: odšli bodo tja, kjer jim bo lepše, kjer bodo dobili lepe hiše z vso infrastrukturo s šolami, bolnišnicami in vsem, kar pritiče moderni civilizaciji. Morda dobijo še električni avto za likof. Made in China, po možnosti. Kam bodo preselili Hamas, pa Trump ni povedal.

Ideja o preselitvi Palestincev nekam stran od nočne more, imenovane Gaza, bi bila sicer lahko razumljena tudi kot zelo plemenita, človeška. Kot da bi sočutni Trump razmišljal, kako najlažje rešiti bližnjevzhodni Gordijski vozel in končati vojno, ki s prekinitvami traja že skoraj osemdeset let. V tej luči je njegova zamisel še bolj nora, ker se zdi neuresničljiva. Utopična. 

Razen če si bodo Palestinci premislili in sprejeli ponudbo, ker bodo pač enostavno obupali nad bedo in ruševinami Gaze. Toda to je bržkone nemogoče, vsaj v veliki večini primerov ne. Človek mora biti neskončno naiven ali pa povsem brezčuten, da bi lahko sploh pomislil na to, da bi se neka etnična skupina kolektivno, masovno preselila nekam drugam in tam začela znova. 

V tem pogledu je Trumpova ideja o »selitvi narodov« tipično ameriška, torej utemeljena na logiki 19. stoletja in osvajanja Divjega zahoda. Kako prodati takšno miselnost tradicionalno vzgojenim Arabcem, vesta samo Bog in Donald Trump, ki si Palestince očito predstavlja kot nomade iz kičastih slikanic Jehovih prič; tam so ljudje in živali združeni v raju, otroci se igrajo z levi in drugimi zvermi. 

V tej utopični norosti postanejo brezpredmetni vsi argumenti, vsa dejstva in zgodovinske okoliščine. Toda skozi oči nepremičninskega mogula ni nič nemogoče, ker je vse mogoče: dobre Palestince iz Gaze preselimo nekam na varno, v lepe hiše z verando in bazenom, Hamasove teroriste pa zbezamo iz lukenj in jih, tiste, ki ostanejo živi, zapremo v Guantanamo. 

Potem lahko parcelo na dobri lokaciji ob sončnem Sredozemskem morju končno prevzamejo Američani in se lotijo revitalizacije, da bi v nekaj letih na tem koščku nekdanjega pekla nastal raj. Palestinska riviera. Brez Palestincev. Oziroma s Palestinci, ki bi prišli kot turisti iz sosednjih držav.

Kam bo pospravil celotni bližnjevzhodni terorizem, ki se razprostira od Libanona do Jemna in od Sirije do Iraka, seveda pod patronatom Irana, pa Trump ni povedal. Morda bi se gospodje teroristi preoblikovali v animatorje in dobili polno zaposlitev na Palestinski rivieri, kjer bo tako ali tako treba zagotoviti na desettisoče delovnih mest, ko bo projekt enkrat v polnem razmahu. 

Donald Trump lahko računa tudi na polno podporo Rusije in Kitajske, če bo seveda pristal na vzajemnost: Rusija ima pravico do podobne riviere v Ukrajini, od koder bo treba preseliti približno 30 milijonov Palestincev, oprostite, Ukrajincev, Kitajska pa ima prav tako velikopotezna načrte z urejanjem plaž v Južnokitajskem morju. V Tibetu ne bo šlo, ker ni morja. Morje pa je vse okoli nekega otoka, na katerem so problemi z demokrati in demokracijo, zato je potreba po preselitvi otočanov, da bi lahko končno uredili tajvansko riviero.

V tem krasnem norem svetu nas lahko vse majhne narode upravičeno skrbi, kam nas bodo preselili, ko bodo gradili naslednjo riviero. Še dobro, da imamo svoj Portorož, kajne?