Koalicijska oogodba izhaja iz vizije Levice in zanika dejstvo, da lahko samo uspešno gospodarstvo omogoči dovolj sredstev za delovanje socialne države, so v poslanskih skupinah SDS, NSi in SNS od predsednika Državnega zbora zahtevali sklic izredne seje DZ o škodljivih in uničujočih ukrepih zoper slovenske podjetnike ter napadih na slovensko gospodarstvo, ki jih predstavlja koalicijska pogodba.

Poslanci SDS, NSi in SNS so na predsednika DZ Dejana Židana naslovili poziv za sklic izredne seje DZ za zagotovitev stabilnega, predvidljivega in ugodnega okolja za razvoj slovenskega gospodarstva in družbe. Menijo, da je koalicijski sporazum vznemiril slovenske podjetnike in obrtnike, skrbijo jih tudi "izjave članov oz. podpornikov koalicije".

Danes, po ponovnem porazu desnice, lahko sklenem, da v NSI in novonastalih strankah niso razumeli sporočilnosti mojega pisanja o Demosu 2.0.

Svet stranke NSi je včeraj odločil, da bodo vložili paket zakonov, ki bodo omogočali izboljšanje poslovnega okolja. Tako se odzivajo na določila v koalicijski pogodbi na področju davkov. "Z vložitvijo teh zakonov v proceduro bomo pomagali koaliciji, da se izvije iz primeža slabe koalicijske pogodbe," je za STA povedal predsednik NSi Matej Tonin.

Predsednik NSi Matej Tonin je v odzivu na odzive na nekatera določila koalicijske pogodbe na področju davkov in določene izjave v javnosti zapisal, da Levica z zahtevo po višjih davkih in z grožnjo nacionalizacije izjemno škoduje gospodarstvu in tudi delavcem. Napovedal je, da se bo NSi vedno odločno borila za podjetnost.

Izvršilni odbor NSi je z žalno sejo počastil spomin na častnega člana stranke, nekdanjega poslanca, ministra in veleposlanika, prevajalca, pesnika in pisatelja Andreja Capudra, ki se je poslovil pred tednom dni v 76. letu starosti. Bil je eden najbolj vsestranskih slovenskih ustvarjalcev in velik intelektualec, je dejal predsednik NSi Matej Tonin.

»Gospod Tomažič si je v času Ljudmile Novak intenzivno prizadeval za pomiritev med NSI in SDS. Vedno je delal tako kot je čutil, da je prav, pa čeprav je bilo to mnogokrat v nasprotju s prevladujočim mnenjem v stranki. Predvsem pa si je vedno prizadeval za uspeh desnice,« je zapisal Matej Tonin, predsednik NSI in predsednik državnega zbora.

V poslanskih skupinah bodoče koalicije in Levice so pristali, da bodo večino v komisijah za nadzor javnih financ ter obveščevalnih in varnostnih služb imele SDS, NSi in SNS, je po delovnem posvetu vodij poslanskih skupin povedal predsednik DZ Matej Tonin. Če ne bi, omenjene tri opozicijske stranke svojih članov v komisiji sploh ne bi predlagale.

V poslanskih skupinah SDS, NSi in SNS ne bodo podprli kandidature Marjana Šarca za predsednika vlade. Glede na to, da bo vlada manjšinska in jo bodo sestavljale tudi tri stranke, med katerimi je bilo v dozdajšnji vladi mnogo trenj, so se v predstavitvi poslanskih skupin med drugim spraševali, koliko časa bo Šarec sploh uspel voditi vlado.

Prvak NSi in aktualni predsednik DZ Matej Tonin je danes ponovil, da bo z mesta predsednika državnega zbora "odstopil na dan, ko bo zaprisegla nova vlada". Po njegovih besedah je bil tak dogovor ob njegovem imenovanju in z drugačnimi željami bodoče koalicije uradno ni seznanjen. Če si bo premislila, pa se tudi ne bo upiral, je dodal. Izvršilni odbor NSi pa predlaga poslanski skupini svoje stranke, da na petkovem glasovanju ne podpre kandidata za predsednika vlade Marjana Šarca.

Politični Analitik Andraž Zorko nad razpletom, po katerem je jasno, da bo peterica strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS predlagala Marjana Šarca za mandatarja in Dejana Židana za predsednika DZ, ni presenečen. "Vprašanje je, kakšni so dogovori za tem. Verjetno je to pogojeno z razdelitvijo ostalih funkcij," je dodal.

V NSi bodo počakali, da peterica strank, zbranih okoli prvaka LMŠ Marjana Šarca, povleče naslednje poteze pri oblikovanju koalicije. "Zadeve ne bomo komentirali, dokler ne bodo izvršena dejstva in v DZ vložene kandidature," so se odzvali na napoved predloga, da mesto predsednika DZ, ki ga trenutno zaseda prvak NSi Matej Tonin, prevzame Dejan Židan.

Scenarij stricev iz ozadja z manjšinsko vlado petih levosredinskih strank z blagoslovom Levice se spet podira. Svoje pomisleke glede stabilnosti takšne vlade sta izrazila Miro Cerar in Alenka Bratušek, potrpežljivost mineva tudi možnega mandatarja te manjšinske vlade Marjana Šarca. Zmagovalec volitev Janez Janša pa še vedno nima zadostne podpore v državnem zboru.

Po tistem, ko je padla v vodo še ena možnost večinske vlade Marjana Šarca, se pojavljajo različne ideje o možnem povolilnem povezovanju. Ena zadnjih je ideja o vladi pod vodstvom Mateja Tonina, ki pa bi lahko bila, kot kaže, račun brez krčmarja, saj v strankah morebitnih pogovorov v to smer ne potrjujejo. Avtorji ideje sicer ostajajo anonimni.

Cilj SDS je sestaviti stabilno vlado, če to ni možno, je boljše, da gremo na volitve, je v pogovoru za Radio Ognjišče ponovil prvak stranke Janez Janša. Po njegovih besedah trenutno teče druga polovica "t. i. kroga obupanih". Ob tem ne zanika možnosti, da bo Slovenija vlado dobila, "zagotovo pa ne bo dolgo trajalo, tako da nobene panike".

Medtem ko se svet stranke Levica danes odloča o vstopu v koalicijo pod vodstvom Marjana Šarca, se že pripravlja teren za tretjo osebo, ki bi postala mandatar.

Šesterica strank - poleg LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS še Levica - je v Kamniku dopoldne začela koalicijske pogovore. Pričakovati je, da bodo ti potekali več ur in da bo po njih že bolj jasno, ali omenjene stranke z Levico lahko dosežejo kompromis.

Da reši svojo naložbo, bo Kučan moral iz levega rokava povleči radikalno Meščevo Levico in jo spraviti na minimalni skupni imenovalec s Šarčevo koalicijo.

Po izpadu NSi iz koalicijske enačbe peterice sredinskih strank bodo za pogajalsko mizo danes sedli predstavniki LMŠ in Levice. Določili naj bi časovnico pogajanj, najprej pa naj bi se lotili vsebinskih točk.

Stranka Levica je sprejela vabilo LMŠ na koalicijska pogajanja, je potrdil koordinator Levice Luka Mesec. S pogajanji, s katerimi bodo začeli v četrtek, se po Meščevih besedah mudi, saj mora Levica pred morebitnim podpisom koalicijske pogodbe izvesti še interni referendum.