Horvat: Ne želimo in ne bomo politično reševali Šarčeve vlade

Ena od aktualnih tem je bilo namreč tudi oblikovanje proračuna. Luka Mesec iz Levice, ki z vlado sodeluje kot zunajkoalcijska partnerica, je v kratkem ločenem pogovoru za Radio Slovenija dejal, da bodo problematizirali dvig izdatkov na dveh segmentih - prvi je obramba, vključno s sredstvi za obveščevalne službe, drugo pa gospodarstvo. Pri slednjem je Mesec izpostavil, da naj bi se sredstva povečala za 15 odstotkov, pri čemer je pod vprašaj postavil upravičenost subvencij.

"Naš pogoj za podporo proračunu je, da bo po eni strani razvojen, torej da bo podpiral prave panoge, po drugi socialen, da ne bo rezal v socialne transferje, da v njem ne bo nepravične davčne reforme ipd," je pojasnil. Znova se je zavzel tudi proti ukinitvi dodatka za delovno aktivnost. Na vprašanje o linearnem klestenju že pripravljenega proračuna zaradi slabše napovedi gospodarske rasti Umarja, pa je Mesec ocenil, da je to neprimerno, saj bi morala vlada pri tem jasno izkazati svoje prioritete in pustiti več denarja na prioritetnih resorjih.

Glede sodelovanja z vlado je dejal, da dogovor oziroma sporazum še velja, "in mi bomo do sprejetja proračuna poskušali narediti vse, kar je v naši moči, da se bo vlada tega dogovora držala".

Je pa Horvat že napovedal, da bodo v NSi v primeru, če bo premier vezal zaupnico na glasovanje o proračunu, glasovali proti, ker ne želijo in ne bodo politično reševali koalicije oz. Šarčeve vlade. Če se bo za znižanje proračunske porabe rezalo pri investicijah, bi po Horvatovih besedah to pomenilo reze na področju razvoja.

Da to ne bi bila prava pot, je opozoril tudi Krivec, ki je poudaril, da bi bil pravi način, da bi pogledali, kje so v posameznih blagajnah še rezerve, vsaj v zdravstvu pa tudi, kje odteka denar.

Kot je dejal Jelinčič, proračunskih dokumentov še niso niti videli in je treba počakati, da bo jasno, "kje bodo vzeli in kam bodo dali". Tudi v NSi se bodo glede morebitne podpore odločili, ko bodo videli številke. Jelinčič pa je bil ob tem kritičen, da se, kot je navedel, iz proračuna približno pol milijarde sredstev namenja nekaterim nevladnim organizacijah, ki da za državo niso pomembne.

Krivec in Horvat sta izrazila tudi nasprotovanje morebitnemu rahljanju fiskalnega pravila. Gre za sidro za javne blagajne, da se okvirjev ne prekorači, je opozoril Krivec, Horvat pa je Šarcu sporočil, da bi bilo to slabo za državo.

Predstavniki opozicije so enotno ugotavljali, da se na področju zdravstva ni nič premaknilo. Kot je poudaril Krivec, je minister za zdravje Aleš Šabeder napovedoval veliko stvari, marsikaj je napisano tudi v koalicijski pogodbi, a dejstva so drugačna in nobena stvar, ki je problematična, se v tem času ni odpravila in sprememb na bolje ni. "Po enem letu smo tam, kjer smo bili, na področju zdravstva celo bistveno na slabšem," je ugotavljal.

"Šabeder je na začetku imel kar nekaj dobrih rešitev, vendar se je potem očitno pokazalo, da ga nekdo pri teh rešitvah onemogoča," je dejal Horvat. Kot ključno in nujno pa je izpostavil, da se vpelje konkurenco tako na področju zavarovanja zdravja, kot na področju izvajalcev. Po Jelinčičevem prepričanju so v ozadju očitno zelo močni strici, ki črpajo denar. Prvi korak pa bi moral biti, da bi za celotno državo vpeljali enoten sistem naročanja za celo Slovenijo, za vse bolnišnice.

Pri vprašanju dolgotrajne oskrbe je vodja poslancev SDS poudaril, da se o tem pogovarjamo že zadnjih deset let. Med drugim je opozoril, da bi lahko vsaj nekaj za področje socialne in varstva starejših črpali iz evropskih sredstev, a tega nismo izpogajali in smo eno obdobje zamudili. Do pogajalcev v Bruslju pa je bil kritičen tudi Jelinčič.

V NSi po Horvatovih besedah dolgotrajno oskrbo vidijo v sklopu modernizacije celotnega zdravstvenega sistema. Kot je izpostavil, pa je Šarec, ko je nastopal v kampanji pred volitvami točno vedel povedati, kaj je narobe in kaj bodo prioritete, zdaj pa dejanj ni.

V SDS po Krivčevih besedah soglašajo s tem, da je socialnih transferov preveč, predvsem pa so neracionalno porabljeni in na določenih področjih verjetno nepotrebni. Področje bi po njegovih besedah morali praktično resetirati, saj s kozmetičnimi popravki zadeve verjetno ne bo mogoče rešiti. Jelinčič je opozoril, da prihaja do zlorab v sistemu. Da smo socialno politiko v državi v zadnjem desetletju zavozili, je prepričan tudi Horvat. Glede ukinitve dodatka za delovno aktivnost pa so vsi trije napovedali odločitev njihovih strank, ko bodo dobili izračune.

Še ena od tem, ki so se je včeraj dotaknili, so bile spremembe pokojninskega sistema. Vsi trije pa so izrazili bojazen, da glede na to, kako potekajo zadeve, po velikih obetih na začetku na koncu sprememba ne bo tako zelo korenita. A še čakajo, da jim bo ministrstvo predstavilo zakonski predlog.