Medtem ko je bila ocena dela vlade v oktobru skoraj izenačena z 49,2 odstotka tistih, ki vlado podpirajo, in 48,2 odstotka tistih, ki vlade ne podpirajo, pa je novembrska anketa pokazala, da je podpornikov vlade zdaj manj od tistih, ki je ne podpirajo. Narasel je tudi delež neopredeljenih, in sicer z 2,6 na 6,4 odstotka. Še septembra je vlado podpiralo 60,6 odstotka vprašanih, ni je podpiralo 36 odstotkov, neopredeljenih je bilo 3,4 odstotka vprašanih.
Novembra bi za LMŠ glasovalo 21,3 odstotka vprašanih, kar je 1,2 odstotni točki več kot oktobra. SDS je podpora padla za 1,2 odstotni točki na 13,5. Sledijo NSi s 7,4-odstotno podporo (oktobra 5,2 odstotka), SD s 7,1 odstotka (10,4), Levica s 6,6 odstotka (6,1) in DeSUS s 3,2 odstotka (3,4). Neopredeljenih je 24,1 odstotka vprašanih, oktobra 19,8. 11,4 odstotka anketiranih ne bi volilo.
Ob upoštevanju opredeljenih volivcev bi LMŠ dobila 32 sedežev v parlamentu, SDS 20, NSi 11, SD in Levica po 10 in DeSUS pet sedežev. Iz DZ bi izpadle SMC, SAB in SNS. SMC je prepolovila podporo na 0,6 odstotka, podpora SAB in SNS pa se v oktobru in novembru giblje okoli enega odstotka. SLS podpira 1,7 odstotka vprašanih, oktobra 1,8.
Na lestvici priljubljenosti politikov jih je osemnajst ocenjenih slabše kot minuli mesec. Na čelu lestvice sicer ostaja predsednik republike Borut Pahor ter predsednik vlade in LMŠ Marjan Šarec. Sledijo evropski poslanci Tanja Fajon, Ljudmila Novak in Milan Brglez, predsednik DZ in SD Dejan Židan, predsednik NSi Matej Tonin, minister za zdravje Aleš Šabeder, koordinator Levice Luka Mesec ter vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat, ki zaključuje prvo deseterico.
Telefonsko anketo Vox populi je za časnika Dnevnik in Večer ter Radiotelevizija Slovenija med 12. in 14. novembrom na vzorcu 700 oseb opravila agencija Ninamedia.